Voda v evroevforiji

Slovenija je brez težav in zapletov zamenjala tolarje z evri, so po »velikem poku« pod Alpami ugotovili finančni ministri Unije, nadvse zadovoljni, ker se je premierni prevzem enotne valute v novi članici skupnosti iztekel celo bolje, kot je bilo pričakovati. Kajpak, tudi slovenski trgovci in dobavitelji storitev niso mogli kljubovati skušnjavi, kot priča (pre)dolg seznam neupravičenih ali čezmernih podražitev v kritičnem času pred prehodom na evro in v prvih tednih poslovanja. A podobno se je dogajalo v vseh državah, ki so pred petimi leti družno uvedle novo evropsko valuto. Kljub temu naj bi bila Slovenija celo zgled drugim članicam Unije, ki bodo prej ali slej morale prevzeti evro, ko bodo izpolnile zahtev(a)na konvergenčna merila, kar pa se večini sploh ne mudi.

Toda uspešen prevzem evra je šele prvi korak, zagotovo zahteven, vendar ne najtežji. V novi druščini bo Slovenija morala nenehno dokazovati, da spoštuje določila javnofinančne discipline, ki jih uporabnicam evra nalaga pakt stabilnosti in rasti. Izziv pa bo težji kot doslej, ker nam po morebitnem zdrsu proračunskega stanja (pre)globoko v rdeče številke poleg pribijanja na sramotilni steber postopka pri čezmernem primanjkljaju odslej grozi tudi visoka globa. Te v evroskupini resda še niso izrekli, a nevarnosti svarilne kazni pač ni mogoče vzvišeno zavreči. Že nedavni očitek, da srednjeročni stabilizacijski program za leto dni prelaga napovedano zmanjšanje javnega primanjkljaja na okrogli odstotek bruto proizvoda – kot po naključju so opozorilo v Berlaymontu izrekli, ko po Sloveniji še niso potihnili poki šampanjca zadovoljstva ob uspešno opravljeni presaditvi evra v gotovinski promet – bi moral polagoma razbliniti evforijo pri prevzemu nove valute.

Čeprav naša država nima kratkoročnih proračunskih skrbi, ali pa so vsaj manjše v primerjavi s sočlanicami, ki jim primanjkljaji nevarno nihajo okoli še dopustne meje treh odstotkov bruto proizvoda, bo pri krojenju javnih financ treba razmišljati o izzivih prihodnosti, predvsem pa, kako zagotoviti dovolj denarja za zdravstveno oskrbo in pokojnine v času postopnega staranja prebivalstva. Na to nas je evropska komisija prav tako že opozorila.

Preberite v sredinem tiskanem Delu