Tiskane izdaje
Murska Sobota − Dobra 2,8 milijona evrov odškodnine zahteva Pomurka mesna industrija v stečaju od nekdanjih lastnikov Pomurke Vojteha in Marka Volka ter od nekdanjega direktorja Martina Kovača. S fiktivnimi transakcijami med družbami v skupini MIP naj bi umetno prikazovali pozitivno finančno poslovanje Pomurke in oškodovali upnike.
V letih od 2006 do 2008, v času lastništva družine Volk, je namreč Pomurka polovico vseh zemljišč tovarniškega kompleksa v Murski Soboti prodala družbi Mip Pomurka Reja (MPR) po precej višji ceni od knjigovodske in tako knjigovodsko prikazala precejšnje izredne prihodke ter poslovanje z dobičkom. Toda Pomurka od MPR teh zemljišč nikoli ni dobila plačanih in tako njeno dejansko finančno stanje ni bilo nič boljše.Drugi družbi iz skupine MIP, Distribucija, marketing, logistika (DML) pa je Pomurka prodala blagovni znamki Pomurka in Kekec pašteta. Tudi ta nakup ni bil poplačan, ampak se je postopoma kompenziral s Pomurkinim plačevanjem licenčnine.
Včeraj so se v zvezi s temi očitki kot priče na soboškem okrožnem sodišču zvrstili vsi vpleteni. Stečajna upraviteljica Pomurke Alenka Gril je vztrajala pri trditvah, ki jih je zapisala že v tožbi: da so torej lastniki finančne težave Pomurke in celotne skupine MIP pred bankami skrivali s takšnimi fiktivnimi medsebojnimi prodajami premoženja in navideznimi prihodki, ki so izhajali iz njih. Grilovi se je zdel posebno nenavaden poslovni izid Pomurke za leto 2006, ko je bilo kar 26 odstotkov vseh poslovnih prihodkov označenih kot »drugi poslovni prihodki«. Večina teh je izvirala prav iz prodaje dela zemljišč družbi MPR, ki je imela samo enega zaposlenega in se je ukvarjala le z nabavo živine in prašičev za Pomurko. Za leto 2006 je tako Pomurka prikazala bilančni dobiček okrog 500.000 evrov, če pa ne bi bilo prodaje zemljišč, bi Pomurka že takrat imela 3,8 milijona evrov izgube. »Zaradi takšnih dejanj se je stečaj Pomurke začel bistveno prepozno, družba je bila bolj zadolžena in upniki so bili oškodovani,« je dejala Grilova.
Da je Pomurka že od leta 2006 poslovala slabo in imela velike likvidnostne težave, je potrdila Gabrijela Drvarič, ki je bila v tistem času v Pomurki izvršna direktorica za finance in ekonomiko poslovanja. »Prodaje zemljišč in blagovnih znamk so sicer vplivale na izboljšanje rezultata poslovanja, na poslovanje kot tako in na denarni tok pa pozitivnega vpliva ni bilo,« je dejala in dodala, da so bile težave Pomurke velike že v letu 2008 in da je insolventnost nastopila že precej prej, preden je uprava reagirala s predlogom za uvedbo stečajnega postopka.
Martin Kovač, tedanji izvršni direktor Pomurke mesne industrije, ki je bil obenem tudi direktor Mipovih družb DML, MPR in ABC Pomurka International, pa je zavrnil vse očitke, da bi bila Pomurka insolventna že leto ali dve pred uvedbo stečajnega postopka in da so s prodajami premoženja umetno prikazovali pozitivno poslovanje. Prodaje so bile del reorganizacije skupine in specializacije njenih posameznih družb, je zagotavljal.
Družbo MPR so tako ustanovili zato, da bi združila in organizirala vso kooperacijsko rejo živali za klavnico, Pomurkina zemljišča pa je ta družba kupila zaradi načrtov, da bi tam s partnerjem zgradili zbirni center za govejo živino. Ker so se prej začele težave in stečaj, jim kaj več od nakupa zemljišč v tej smeri ni uspelo narediti, je dejal.
Družba Mip DML pa naj bi se specializirala za prodajo izdelkov Pomurke in Mipa, zato so po tujih vzorih nanjo prenesli najpomembnejše blagovne znamke skupine. »Mip DML je v te blagovne znamke vložil veliko denarja, pripravil je kampanjo tudi za Kekec pašteto, to blagovno znamko smo zavestno krepili ...« je dejal Kovač in razložil, da takojšnjih plačil ni bilo, ker so bile to dolgoročne naložbe in je bilo tudi plačilo zanje raztegnjeno na daljše obdobje.
Da so s prevzemom najprej Mipa in potem še Pomurke hoteli zgraditi domačo, slovensko verigo »Od njive do vilic«, ki bi edina lahko konkurirala tujim proizvajalcem mesnih izdelkov po slovenskem vstopu v EU, pa je dejal Vojteh Volk. Pri oblikovanju skupine so se po njegovih besedah zgledovali po tujih sistemih in skrbno gospodarili, vendar »se je projekt sfižil« zaradi nekooperativnosti bank. »To je bil terorizem nad gospodarstvom,« je označil dogajanje, ki je skupino Mip pripeljalo do stečaja.
