Tiskane izdaje
Premier Borut Pahor je na predstavitvenem srečanju s slovensko obrtniško-podjetniško srenjo v začetku decembra napovedal, da podpira dokapitalizacijo podjetniškega sklada (kar se je že zgodilo), da bo država hitreje poravnavala svoje račune in da naj bi pospešili vračanje preplačanega davka na dodano vrednost. Na splošne davčne olajšave je imel drugačen pogled. Poslanci so skrajšanje roka za vračilo davka zdaj zavrnili, davčne olajšave za razvojno naravnane naložbe pa povečali in razširili na skoraj vse malo gospodarstvo, ne glede na to, kako je organizirano. Zavrnili so tudi povišanje limita (z 42.000 na 100.000 evrov), do katerega lahko obrtniki normirano obračunavajo stroške.
Predloge opozicijskih zakonskih sprememb je najbolj kompetentno zagovarjal bivši gospodarski minister Andrej Vizjak, ki ga imajo v obrtniško-podjetniški zbornici večinoma v lepem spominu, saj je v zadnjih štirih letih večino njihovih pobud ali zahtev sprejel. A do uresničitve marsikatere potem ni prišlo; zaustavljene so bile že v vladni proceduri, saj niso prišle mimo varuhov javnih financ na finančnem ministrstvu. Zgodba se je ponovila tudi tokrat, le dogajanje je bilo iz vladnih prostorov prestavljeno v parlamentarno dvorano in s tem po medijih v najširšo javnost.
Vlada je napovedala, da predlagane spremembe načeloma podpira. Zato jih bo sama ponudila v svojem širšem programu reševanja gospodarske krize in v rebalansu proračuna, saj naj bi delne rešitve rušile javno financiranje. Samo hitrejše vračanje dedeveja naj bi naredilo 150- do 160-milijonsko luknjo v proračunu. Koalicija je tako v parlamentu poudarjala, da je proti »gasilskim akcijam na horuk«, opozicija pa je, nasprotno, trdila, da je »boljše vrabec v roki kot pa golob na strehi«. To bi vsaj pri višanju praga za normirano obdavčevanje lahko celo držalo.
Prag se je doslej že nekajkrat dvignil, prav veliko obrtnikov pa se za takšno obdavčevanje doslej ni odločilo. Zato je imelo tokratno odločanje predvsem simbolni pomen. Racionalno ali ne; dvig praga je zapisan kot zahteva slovenske obrti in njene zbornice, ki je po parlamentarnih volitvah že pripravila srečanje številnih obrtnikov med poslanci raznih strank. Kot nadomestni poslanec je v parlamentarnih klopeh kar predsednik OZS Miroslav Klun, ki je bil kot neodvisni kandidat izvoljen na listi vladajoče SD.
Pri tokratnem odločanju je bivši minister, ki bi lahko že v času svojega ministrovanja izposloval še kakšen ukrep več, zagovarjal obrtniške interese. Prvi slovenski obrtnik pa je moral vijugati in upati, da bodo doslej zavrnjeni obrtniški predlogi in zahteve res upoštevani čim prej. Dejstva, da je prejšnja vlada zahteve obrtništva izpolnjevala precej uspešneje kot vse druge dosedanje vlade, pa tako ni mogoče spremeniti. Kot tudi ne drugega, da smo gospodarsko krizo uvozili prav ob menjavi oblasti.
