Vrhovno sodišče ZDA o obsojencu v primeru Enron

Ameriško vrhovno sodišče je včeraj sprejelo v odločanje pritožbo nekdanjega generalnega direktorja podjetja Enron Jeffreyja Skillinga, ki je bil leta 2006 obsojen na 24 let zapora zaradi poneverb.

Objavljeno
14. oktober 2009 10.53
Ka.L./STA
Ka.L./STA
Washington - Ameriško vrhovno sodišče je včeraj sprejelo v odločanje pritožbo nekdanjega generalnega direktorja podjetja Enron Jeffreyja Skillinga, ki je bil leta 2006 obsojen na 24 let zapora zaradi poneverb, zaradi katerih je konec leta 2001 prišlo do propada nekdanjega energetskega velikana.

Skilling se je na obsodbo najprej pritožil na prizivno sodišče v New Orleansu, ki pokriva tudi Teksas. Sodili so mu v Houstonu, kjer je imel Enron nekoč sedež. Prizivno sodišče je januarja potrdilo obsodbo v vseh 19 točkah obtožnice, ki ga je med drugim bremenila zarote, poneverb vrednostnih papirjev, trgovanja na podlagi notranjih informacij in laganja revizorjem, vendar pa je odredilo malce nižjo zaporno kazen.

 

Njegov odvetnik Daniel Petrocelli trdi, da je obsodba nepoštena, ker naj bi bil obsojen že vnaprej v ozračju medijskih napadov. Pritožba se sklicuje na določila zveznega zakona o "poštenih uslugah", ki ga zvezni tožilci uporabljajo za preganjanje kriminalcev belih ovratnikov, torej bogatih in znanih ljudi. Zakon naj ne bi bil pošten, ker tožilstvu v določenih primerih ni potrebno dokazati, da se je obtoženec osebno okoristil z domnevnimi prevarami.

 

Petrocelli je povedal, da so si po treh letih čakanja oddahnili in so pripravljeni na polno, odkrito in pošteno zaslišanje pred vrhovnim sodiščem. To naj bi se zgodilo šele prihodnje leto. Zvezni tožilci so po propadu Enrona, ki je uničil na tisoče delovnih mest in izbrisal okrog 60 milijard dolarjev premoženja vlagateljev, počasi gradili primer od spodaj, dokler niso prišli do Skillinga in tudi ustanovitelja podjetja, nekoč prijatelja nekdanjega predsednika ZDA Georgea Busha Kena Layja. Lay je dva meseca po obsodbi umrl zaradi težav s srcem.

 

Skilling in njegova ekipa direktorjev so več let skrivali Enronove izgube in prikazovali lažne velike dobičke ter umetno napihovali vrednost delnic podjetja. Pri tem je sodelovalo tudi revizorsko podjetje Arthur Andersen. Zadeva je delovala do leta 2001, ko so se začeli nekateri analitiki Wall Streeta spraševati o resničnih številkah glede poslovnih rezultatov in klobčič se je začel odvijati. Škandal je izbruhnil oktobra 2001, decembra istega leta pa je Enron razglasil dotlej največji stečaj v ameriški zgodovini, ki pa je bil šele prvi v vrsti v obdobju, ki je pomenilo konec razcveta tehnoloških delnic. Že leta 2002 ga je presegel stečaj podjetja WorldCom.