Vroča debata o računalniško izvedenih izumih

Strasbourg/Od posebnega poročevalca – Poslanci evropskega parlamenta bodo na glasovanju v sredo odločili, kakšno direktivo o patentiranju računalniško izvedenih izumov bo privzela EU. Če bo absolutna večina evroposlancev (367 od 732) podprla poročilo poslanca Michela Rocarda, ki ugotavlja, da sedanje besedilo direktive omogoča patentiranje računalniškega programja, bo moral Svet EU obravnavati pripombe parlamenta, ki jih je doslej že nekajkrat ignoriral. Slovenski evroposlanci v torek sicer še niso znali povedati, kako bodo glasovali, verjetnost, da direktiva v celoti propade, pa je vse večja.

Prav zaradi ignorantskega in nespoštljivega odnosa evropskih komisarjev do parlamentarnih predlogov, ki ga je na včerajšnji parlamentarni razpravi omenilo veliko poslancev, je možnost, da bo parlament zavrnil sedanjo direktivo, velika. “Parlament je užaljen zaradi zelo nenavadnih postopkov pri sprejemanju patentne direktive, s katerimi je Svet nekajkrat načrtno preprečil debato o predlaganih amandmajih. Zato utegnejo poslanci glasovati proti direktivi tudi iz načelnih razlogov, ne le zato, ker se ne strinjajo z besedilom,” nam je povedal Rocard.

Nestrinjanja z direktivo je bilo v debati precej. Poslanci so se strinjali, da bi morala direktiva poenotiti evropsko patentno prakso, preprečiti možnost patentiranja programske opreme in omejiti samovoljo patentnih uradnikov, ki so že potrdili najmanj 30.000 patentov računalniškega programja. Večina govornikov pa je menila, da sedanje besedilo direktive teh ciljev ne zagotavlja. “Nobenih dokazov ni, da bi patenti spodbudili razvoj programske opreme, prej nasprotno. Patentiranje programske opreme moramo preprečiti, zato bomo podprli Rocardove amandmaje,” je napovedala Piia-Noora Kauppi, poslanka Evropske ljudske stranke (Krščanskih demokratov) in Evropskih demokratov.

Drugi poslanci so omenjali predvsem “neznosno lobiranje velikih podjetij IT,” opisovali patentiranje programske opreme kot “smrt na obroke za male razvijalce” in se zgražali nad “direktivo, ki bo odprla delovna mesta le med pravniki, namesto med razvijalci programske opreme”.

Poslanec Hans-Peter Martin je pohvalil prizadevanja nasprotnikov direktive (ti so včeraj protestirali pred parlamentarnim vhodom) in pozval parlamentarce, naj pomislijo, čigave interese morajo varovati: uporabnikov ali zasebnih lobistov. Le redki poslanci so opozarjali, da se utegnejo zaradi neurejene patentne zakonodaje z evropskimi iznajdbami okoristiti ameriška in japonska podjetja, dodatni amandmaji pa bodo prinesli zmedo med številne naprave, ki jih danes poganjajo računalniški programi – od naprednejših kavnih mlinčkov do sistemov za urejanje prometa, saj njihovi izdelovalci ne bodo več vedeli, kako jih zaščititi.

Kljub vztrajanju patentnih pravnikov, da je patentiranje računalniško izvedenih izumov predvsem strokovno vprašanje, je včerajšnja razprava pokazala, da bo končna odločitev politična. Komisar Joaquín Almunia je zato zagrozil, da bo evropska komisija sicer spoštovala stališče parlamenta, če se odloči zavrniti direktivo, vendar se v tem primeru z njo ne bo več ukvarjala. Da je izid glasovanja povsem negotov, sta nam potrdila tudi slovenska evroposlanca Mojca Drčar Murko in Miha Brejc, ki sta napovedala dolgotrajno usklajevanje poslanskih skupin, v katerih je vse več nasprotnikov direktive — ne glede na politične opcije, ki jih zastopajo.

Direktivo o računalniško izvedenih izumih je evropski parlament zavrnil že v prvem branju leta 2003, saj so poslanci menili, da je besedilo premalo natančno, zato bi lahko omogočalo tudi “nesprejemljivo patentiranje programske opreme”. Parlament je tedaj predlagal amandmaje, ki naj bi preprečili dvoumnosti in jasno prepovedali patentiranje računalniškega programja, vendar jih Komisija ni sprejela.

Preberite v sredini tiskani izdaji Dela.