Vsak prvi torek še v NLB?

Premier Borut Pahor lahko verjetno najbolj koristi Novi Ljubljanski banki (NLB), če je ne bo obiskoval vsak mesec, kot to namerava početi v Slovenskih železnicah, se je včeraj »off the record« pošalil eden uglednih ekonomistov po premierovi napovedi, da se bo na sedežu železnic oglasil kar vsak prvi ponedeljek v mesecu. Ni kaj, naša velebanka je letos še posebno ujetnica politike, lobijev, tajkunskih posojil, strankarskih, ministrskih in drugih sporov in zamer. In v tem konfliktnem polju interesov bi bili redni premierovi obiski v njej, pospremljeni z vsakokratnim močnim lobiranjem in pritiski - na njegov kabinet in iz njega - res zadnja »pomoč«, ki jo NLB v teh turbulentnih časih potrebuje. Še posebno ker je banka simbolično na novem začetku. S ponedeljkovo odločitvijo nadzornikov, da trem razrešenim članom uprave izplača 25.000 evrov neto nadomestila in s tem omogoči začetek dela nove uprave 1. decembra, se, upajmo, le končuje skoraj enoletna agonija vodenja v NLB.

Sicer pa po eni od teorij NLB še nikoli v petnajstih letih, kar nosi to ime, ni imela povsem optimalno sestavljene uprave: njeni najvišji vodilni so bili ponavadi presečišče navzkrižnih interesov iz političnega zakulisja in tudi zato niso delovali uigrano. Ali bo nova ekipa kaj bolj usklajena in operativna od svojih predhodnic, je težko reči, saj mora preteči vsaj leto dni, da bo mogoče ocenjevati njeno delo. Je pa zdajšnja nova uprava prva v bančni zgodovini, ki jo je formalno sestavil predsednik uprave kot mandatar, seveda z blagoslovom večine v nadzornem svetu. NLB je dobila razmeroma mlado (nekateri so v njej pričakovali več »sivih las«) in precej strokovno upravo, ki pa bo morala še dokazati usposobljenost za uspešno vodenje banke skozi eno težjih obdobij v njeni zgodovini - bolj zapleteno je bilo le v prvi polovici 90. let, v mučnem purgatoriju sanacije.

Novo ekipo najprej čaka temeljita evidenca stanja v celotni skupini NLB, najprej doma pa tudi na tujem, od problematične frankfurtske LHB do tveganih naložb na Balkanu. Nato pa od Jašovičeve ekipe pričakujemo novo strategijo z odgovori na elementarna vprašanja: kaj, kam, kdaj, kako, s kom itd. Na strateški ravni bo ključno sodelovanje v trikotniku uprava-nadzorni svet-lastniki, pri čemer je pri zadnjih ključno vprašanje, ali bo KBC izstopila iz lastništva NLB in, če bo, kdo jo bo nadomestil. Kar zadeva dokapitalizacijo, je seveda sodelovanje KBC malo verjetno. NLB sicer ta čas menda ne potrebuje dodatnega kapitala, pravi predsednik uprave, a denar za dokapitalizacijo je v proračunu zagotovljen in kazalo bi ga izkoristiti, tako zaradi morebitnih odpisov slabih posojil kot možnosti za novo rast. Še zlasti ker je malo verjetno, da bo kateri od lastnikov - razen države - v banko vlagal dodatni kapital.

NLB so letos upravičeno kritizirali, da kot največja banka »sedi« na denarju in ne podpira gospodarstva. Ob tem je (bilo) vsako reprogramiranje katerega njenega tajkunskega posojila stvar najširšega javnega interesa in predmet političnih obstreljevanj, na kocki je bil aprila celo obstoj koalicije. Boljša komunikacija in kreditno sodelovanje s podjetji bosta tako med prvimi nalogami nove uprave. Čakata pa jo tudi revizija upravljanja tveganj in s tem povezano čiščenje portfelja, v katerem so se po eni strani nabrala problematična posojila, po drugi pa zasežene delnice, s katerimi so bila zavarovana neizterjana tajkunska posojila. Zdaj je napočil čas, da se s temi vprašanji s polnimi pooblastili ukvarja nova uprava, ne pa lobisti, ministri in celo politične stranke.

Iz sredine tiskane izdaje Dela