Vse več dobrih slovenskih podjetij v hudih težavah

Novo mesto - V novomeškem Revozu se je leto kljub krizi, ki je med prvimi prizadela prav avtomobilsko industrijo, začelo dobro. Naročil imajo več, kakor je kazalo še konec lanskega leta, zato v podjetju do nadaljnjega ostaja polovična nočna izmena, v prvem četrtletju pa bo tudi nekaj delovnih sobot. Preobrat se je zgodil po aktivnem pristopu nekaterih evropskih vlad k reševanju krize; na primer francoske, ki s tisoč evri spodbuja k zamenjavi starih avtomobilov z novimi, varčnejšimi.


Predsednik uprave Revoza Aleš Bratož meni, da je ravno Revoz tista Renaultova tovarna, ki je največ pridobila s kriznimi ukrepi francoske vlade. »Dosedanji ukrepi, predvsem subvencioniranje nakupa novega, do okolja prijaznejšega vozila, so se najbolje 'prijeli' prav v razredu manjših vozil, ki jih izdelujemo v Revozu,« je za Delo povedal Bratož. Po njegovem mnenju bi bilo nujno, da bi podobne ukrepe za spodbudo avtomobilski industriji sprejela tudi slovenska vlada. V vseh državah, ki so sprejele ukrepe za lažjo prebroditev krize, so očitne težnje po zaščiti lastne industrije, zato bodo najprej poskusili ohraniti delovna mesta doma.

Evropska komisija o francoski pomoči

Bruselj - »Evropska komisija ne bo dovolila oblik pomoči, ki bi lahko spodkopale notranji trg Unije.« Svarilo je namenjeno Franciji, sprožila pa ga je odobritev 6,5 milijarde evrov vrednih posojil po šestodstotni obrestni meri za dobo petih let, ki jih je vlada namenila avtomobilskima velikanoma Renaultu in PSA (Peugeot-Citroën). Prejemnika pa sta morala obljubiti, da do vrnitve sredstev ne bosta zaprla nobenega obrata v Franciji. Hkrati bosta storila vse, da bi se izognila odpuščanju zaposlenih.

Če bi se pokazalo, da posojila Renaultu in PSA »vsebujejo dodatne pogoje, kot je obveznost ohranitve proizvodnih obratov v Franciji, bo komisija takšno državno pomoč razglasila za nezakonito«, so opozorili v Bruslju. »Ne bomo dovolili nobene pomoči, ki bi lahko spodkopala notranji trg, saj bi se sedanja recesija lahko spremenila v depresijo, podobno tisti v 30. letih.«

Težave na Koroškem

Slovenj Gradec - Recesija je začela neusmiljeni pohod tudi v koroških tovarnah, kjer delajo za evropsko avtomobilsko industrijo. Nadzorni svet družbe Johnson Controls v Slovenj Gradcu je sklenil, da bodo število zaposlenih v tovarni s 640 zmanjšali na 510. Delo bo tako v prihodnjih dveh mesecih izgubilo 130 delavcev, med njimi veliko žensk. V slovenjgraškem Preventu naj bi že v kratkem poslali na čakanje 150 šivilj, seznam za morebitno odpuščanje pa naj bi imeli tudi v Grammerju.

Mura: do konca leta 676 delavcev manj

Murska Sobota - Zdaj že zelo otipljive napovedi tujih partnerjev in domačih trgovcev, da bodo letos zmanjšali obseg poslovanja z Muro za vsaj dvajset odstotkov, so vplivale na sprejetje dveh odločitev vodstva družbe: 1. februarja so začeli uveljavljati 36-urni delovnik, zaradi manj naročil pa bodo število zaposlenih do konca leta zmanjšali namesto za načrtovanih 300 za kar 676 delavcev (od 3539). S tem radikalnim načrtom bo po pričakovanju predsednika uprave Franca Hubra v petek soglašal tudi nadzorni svet.

Huber je pojasnil, da zaposleni v Muri kljub prehodu na 36-urni delovni tednik še naprej delajo štirideset ur na teden, in tako bo ostalo do konca prvega poletja. Razliko ur med polnim in skrajšanim delovnim časom bodo poračunali s prostimi dnevi na prehodu med pomladansko in poletno sezono šivanja oblačil, ko jim dela navadno primanjkuje. Zaposleni bodo od februarja do konca junija, dokler, vsaj za zdaj, velja odločitev o skrajšanem delovniku, dobivali plačo za 36 ur dela na teden. Takšno plačo bodo dobili tudi za čas, ko bodo doma čakali na delo.


Težave Loške tovarne hladilnikov

Škofja Loka - Proti prepadu nevarno drsijo tudi v Loških tovarnah hladilnikov. »Če nas bodo pustili životariti še dva meseca, nam kaj drugega kot stečaj ne bo preostalo,« pravi Miloš Kodre, generalni direktor LTH. Denarja za surovine ni, proizvodnja pa od ponedeljka povsem stoji, čeprav naročila imajo.

»Mislim, da ne,« je Franc Križanič odvrnil na vprašanje, ali se morajo tudi zaposleni v Revozu bati za delovna mesta. »Po zagotovilih odgovornih v Franciji ostaja [novomeška] tovarna pomemben del Renaultove avtomobilske ponudbe,« je pojasnil slovenski finančni minister. Kljub temu dopušča možnost, da bi morala tudi Slovenija priskočiti na pomoč, če »krediti ne bi stekli«, in sicer sektorju bele tehnike, ki je za našo državo enako pomembna panoga, kakor je avtomobilska industrija za Francijo. »Mislim pa, da bo kreditni krč v Sloveniji popustil in da ne bo treba obiti bančnega sistema, da bi zagotovili normalno posojilno aktivnost do pomembnejših proizvajalcev, ne le bele tehnike, ampak tudi drugih.«

Več v sredini tiskani izdaji Dela