Tiskane izdaje
Kot je povedala predsednica društva za marketing Slovenije Maja Makovec Brenčič, ljudje recesijsko zgodbo občutijo na vsakdanji ravni. Večja racionalnost, premišljenost pri trošenju pa po njenih besedah ni posledica recesije, saj se je že v letu 2007 začelo kazati, da je slovenski potrošnik vse bolj osveščen in racionalen.
V primerjavi s spomladansko raziskavo se jeseni delovna mesta zdijo nekoliko bolj varna, finančno stanje se je poslabšalo skoraj 40 odstotkom populacije, znižanje potrošnje pa se je nekoliko omililo. Pričakovanja posledic recesije, ki so jih izmerili spomladi, so se uresničila pri približno polovici tistih, ki so pred pol leta pričakovali poslabšanje razmer.
Občutenje vpliva recesije na vsakdanje življenje se jeseni še bolj kot spomladi po besedah Makovec Brenčičeve povezuje z nižjo plačo in upadom dohodkov (jeseni 49 odstotkov, spomladi 36 odstotkov), manjšo kupno močjo in upadom potrošnje in višjimi cenami (jeseni 37 odstotkov, spomladi 27 odstotkov). Ostale oblike občutenja - izguba delovnega mesta in brezposelnost, spremenjen delovnik, napetosti v službi, zmanjšan obseg dela in višji življenjski stroški - so na podobni ravni kot spomladi.
"Še vedno prevladujeta dve dimenziji, finančno-potrošniška in instrumentalna, pri čemer je tokrat prva bistveno močnejša," je poudarila Makovec Brenčičeva.
Večina Slovencev troši manj kot včasih, je povedal Andraž Zorko iz Valicona. Nakupi so danes bolj premišljeni in načrtovani (jeseni 69 odstotkov, spomladi 60 odstotkov), kupuje se več cenovno ugodnih izdelkov (55 odstotkov), izdatki se pregledujejo v večji meri (54 odstotkov).
41 odstotkov vprašanih pravi, da namesto enega velikega nakupa raje opravijo več manjših, 36 odstotkov jih danes večkrat zaide v diskontne prodajalne (pred pol leta je bilo takšnih 28 odstotkov). Odstotek tistih, ki v večji meri posegajo po trgovskih znamkah, pa je tokrat precej nižji - pred pol leta je po trgovskih znamkah posegalo 47 vprašanih, zdaj le še 31 odstotkov.
"Recesija pospešuje racionalno vedenje, ga pa ne ustvarja," je jasen Zorko. Tako po koncu recesije bistvenih sprememb pri navadah potrošnikov ni pričakovati. Razlog je bolj racionalno vedenje kupcev je drugačen način razmišljanja ljudi, ki vse bolj tehtajo cene in vrednost izdelka.
Ko anketiranci spontano navajajo, katerim izdelkom oz. storitvam so se pripravljeni najprej odpovedati, so na vrhu še vedno oblačila in obutev, sledijo pa potovanja in dopusti, ki so bili pred pol leta šele na četrtem mestu. Sledijo hrana in pijača (spomladi na drugem mestu), luksuzne dobrine (spomladi osmo mesto) ter zabava in prosti čas (spomladi deveto mesto).
Drugačna slika pa je pri naštevanju različnih skupin izdelkov in storitev. Prvo mesto so prevzele storitve v turizmu (spomladi pohištvo za stanovanje), sledijo pa sladkarije (to je nov možni odgovor, ki so ga dodali v raziskavi). "Kot kaže, bomo iz krize izšli tudi vitkejši," je bil hudomušen Zorko.
Sicer pa so odstotki v splošnem za približno petino nižji kot pred pol leta, kar pomeni, tako Zorko, da se je znižanje trošenja nekoliko omililo. Najmanjši je ta razkorak pri živilih oz. izdelkih hitre potrošnje, uporabi mobilne telefonije ter zavarovalninah, kjer je odstotek znižanja potrošnje le za desetino nižji kot pred pol leta.
Na podlagi odgovorih o pričakovanjih glede finančnega stanja na splošno in obsega potrošnje so tudi tokrat oblikovali v pet t.i. recesijskih segmentov. Bistveno se je povečal segment 'prizadetih' (z 18 na 30 odstotkov), in sicer skoraj za toliko, za kolikor sta manjša segmenta 'v pričakovanju' ter 'v pripravljenosti'. Segmenta 'preskrbljeni' in 'nedotaknjeni' pa sta po velikosti ostala nespremenjena.
Drugi val trženjskega monitorja je zadnji teden septembra skupaj z družbo Valicon izvedlo Društvo za marketing Slovenije. Raziskava je bila izvedena na nacionalno reprezentativnem vzorcu 1004 oseb, starih med 18 in 65 let.
