Tiskane izdaje
Prej ali slej se vsakdo znajde v položaju, ko za nakup ali ureditev nepremičnine ali recimo za avto, plačilo šolnine, nepredvideno drago operacijo nima dovolj prihranjenih sredstev in se odloči za financiranje z bančnim posojilom. Za nekatere je to velik korak, ki bi se mu najraje izognili, drugi razumejo najem posojila kot nekaj samoumevnega in nadvse preprostega: »Zdaj si sicer ne morem privoščiti novega pralnega stroja, čeprav ne dela več, kot bi bilo treba, a na počitnice res moram. Na banki si bom sposodil denar za dopust, ko se vrnem, bom začel varčevati za pralni stroj.« Takšno razmišljanje lahko hitro privede v finančne težave.
Preden se zadolžimo, je treba razmisliti, ali bomo denar lahko vračali in zraven tudi dostojno živeli. Razmišljanje, da bo že kako, nas lahko drago stane. Če nam banka ne odobri posojila, to prav gotovo ni zato, ker nas uslužbenec ne mara; slej ko prej mnogi, ki se razočarani zatečejo po finančno injekcijo k zasebnemu posojilodajalcu, to obžalujejo. Najem posojil res ni nič nevsakdanjega, vendar je pred odločitvijo treba natančno pretehtati vse mogoče posledice. Mati samohranilka s povprečnim mesečnim dohodkom in brez prihrankov ne more razmišljati o nakupu stanovanja za 100.000 evrov, ki bi si jih sposodila na banki in jih vračala naslednjih 30 let. Kako bo ob mesečnem obroku več kot 500 evrov preživljala otroka in sebe ter še vzdrževala nepremičnino? Kaj, če izgubi službo ali, še huje, če zboli in postane delovno nesposobna?
Mesečna obveznost se lahko tudi spreminja
Za posojilo se je torej treba odločiti razumno, hkrati pa pred odločitvijo pretehtati različne možnosti in zbrati več ponudb - še posebno za večje zneske. Pogoji bank za kreditiranje se namreč precej razlikujejo, prav tako cene posojil - velja omeniti, da se z bankami lahko pogajamo (to celo pričakujejo) o višini obrestnih mer oziroma o drugih ugodnostih. Pri primerjavah ne smemo pozabiti na druge stroške, ki jih imamo kot komitenti za uporabo določenih storitev, recimo za mesečno vodenje osebnega računa, za transakcije po spletni banki in za dostop do spletne banke, za članarino za kartico z odloženim plačilom in podobno.
Na splošno se banke držijo načela, da je posameznikov osebni dohodek lahko s posojili obremenjen največ toliko, da mu po poplačilu na računu ostane najmanj znesek v višini z zakonom določene minimalne plače, ki je trenutno približno 454 evrov. Sicer pa banke odobrijo posojilo do zneska, ko mesečna obveznost dosega tretjino osebnega dohodka, glede na višino prihodkov pa lahko tudi več, nekatere celo do dveh tretjin. To je odvisno predvsem od posojilne sposobnosti stranke in njene bonitete, lahko pa tudi od načina zavarovanja (z zavarovalno premijo, nepremičnino, poroki), dobe odplačevanja in podobno. Dobro je, da odločitev, za kolikšno vsoto se bomo zadolžili, sprejmemo glede na to, kolikšen mesečni obrok bomo lahko odplačevali, in ne, koliko denarja potrebujemo. Določimo si torej približen mesečni obrok in dobo vračanja posojila (v mislih imejmo, da se krediti z odplačilno dobo, daljšo 15 let, precej podražijo), nato pa, če recimo potrebujemo posojilo za nepremičnino, poskušamo najti stanovanje, ki si ga lahko privoščimo.
Fiksna ali spremenljiva obrestna mera?
Pri najemanju predvsem dolgoročnih posojil imamo praviloma možnost, da se odločimo za način obrestovanja. Izbiramo lahko med nespremenljivo (fiksno) obrestno mero (OM) - njena prednost je, da se nam mesečni obrok vso odplačilno dobo ne bo spremenil, torej že ob podpisu pogodbe vemo, koliko denarja bomo banki vrnili - ali spremenljivo OM, ki je sestavljena iz referenčne obrestne mere (denimo euriborja, če najemamo posojilo v evrih, ali liborja, če se odločamo za najem v švicarskih frankih) in pribitka. Pribitek se določi s pogodbo in je nespremenljiv, medtem ko se referenčna OM spreminja - lahko stranki v korist, če se znižuje, ali v škodo, če se veča - in ni odvisna niti od kreditojemalca niti od banke. To pomeni, da izračun mesečnega obroka, ki ga naredi banka, velja največ leto dni (odvisno od vrste referenčne mere, ki je lahko denimo tri-, šest- ali devetmesečni euribor), potem je treba računati na dvig ali zmanjšanje mesečnega obroka posojila.
Kako primerjati ponudbe?
Kot že rečeno, se predvsem pri večjih posojilih splača primerjati ponudbe več bank. Vendar naj ne bo merilo za odločitev zgolj obrestna mera (fiksna ali spremenljiva). Ceno posojila bomo ugotovili s primerjanjem efektivne obrestne mere (EOM), v kateri so všteti vsi stroški, ki jih plačamo ob odobritvi posojila ter med dobo odplačevanja. V EOM, ki je izražena kot letni odstotek odobrenega zneska posojila, so tako upoštevane obresti kredita, tudi interkalarne (plačamo jih za čas koriščenja posojila v tekočem mesecu, preden začnemo posojilo redno odplačevati), stroški odobritve, zavarovanja (v primeru plačila zavarovalne premije) in morebitno nadomestilo za vodenje. Pri posojilih, ki so zavarovani s hipoteko, je podatek o EOM nepopoln, ker v izračunih niso upoštevane odvetniške in notarske storitve ter sodne takse. Teh stroškov namreč ne zaračunava banka. Seveda pa EOM lahko primerjamo le za posojila v isti valuti, v enakem znesku, najeta za enako obdobje in izračunana na isti dan.
