Vzpon socialnega podjetništva

Ljubljana – Napovedana državljanska nepokorščina obrtnikov in podjetnikov se je začela s pošiljanjem prošenj za odloge in obročno plačevanje davkov in prispevkov, nadaljevala pa 1. marca z neplačevanjem davkov in prispevkov. Podpredsednik UO OZS Ivan Jani Ulaga meni, da bi državna, zdravstvena in pokojninska blagajna, če vsi obrtniki in podjetniki ne bi poravnavali svojih obveznosti, ostale brez 130 milijonov evrov mesečnih prilivov. V OZS so računali takole: 52.000 članov plus 110.000 zaposlenih je 160.000 zavezancev za plačilo davkov in prispevkov. Prispevki delodajalca so pri povprečni plači okrog 1000 evrov od 70 do 80 odstotkov plače, to je 700 oziroma 800 evrov. Če 800 evrov pomnožimo s 160.000 ljudmi, dobimo 128 milijonov evrov, zaokroženo na 130 milijonov.

V obrtnem registru, ki ga vodijo v OZS, je bilo konec lanskega leta 51.206 obrtnih obratov, do 23. februarja pa se je 1050 obrtnikov vpisalo in 1053 izpisalo, tako da je stanje 51.203. Pri tem v OZS opozarjajo, da so novi vpisi predvsem samozaposlitve, ki so posledica državno spodbujenega programa zaposlovanja brezposelnih. Zaradi krize je veliko podjetij namreč zaprlo dejavnost, veliko pa je novonastalih podjetij, kar je tudi posledica krize, ocenjujejo v OZS.

In kot razlog navajajo aktivno politiko zaposlovanja, ko država s subvencijami spodbuja samozaposlovanje in posameznik odpre obrt zgolj za reševanje lastne eksistence. Takšen socialni podjetnik v dveh letih ne sme zapreti poslovanja, drugače izgubi subvencijo, v OZS pa se sprašujejo, koliko od teh jih bo na trgu obstalo. Že pred leti so poudarjali, da ima večina podjetnikov izjemno majhen promet.

V strukturi članstva OZS že leta prevladujejo samozaposleni, torej samostojni podjetniki, ki pogosto niso pravi podjetniki; pravzaprav je to socialno podjetništvo. Po stanju konec leta 2009 je bilo po statusu dobre štiri petine članov OZS samostojnih podjetnikov, 18,1 odstotka pa je bilo organiziranih kot družba z omejeno odgovornostjo (d. o. o.). V skoraj 57 odstotkov obrtnih obratovalnic so delali samo nosilci dovoljenj. V slabih 29 odstotkih primerov je imel podjetnik zaposlenega od enega do tri delavce in samo v 0,2 odstotka je imelo delo pri obrtniku oziroma podjetniku več kot 50 delavcev. V Sloveniji je konec leta 2009 delalo povprečno 2,9 delavca na obrat. Vendar je to samo ocena glede na plačane prispevke, saj v obrtnem registru ni podatkov o številu zaposlenih. To se je zmanjševalo že leta 2009, trend pa se je nadaljeval tudi lani.

Najmanj zaposlenih je bilo v domači in umetnostni obrti, povprečno 1,2: samo v vsaki peti tovrstni delavnici je poleg nosilca delal še kdo drug. V prometu je številka 2,3 zaposlenega na obrtni obrat, v tekstilni in usnjarski dejavnosti 2,4, v kmetijski ter grafično-papirni po 2,6, v storitveni 2,7, v lesni ter elektrodejavnosti po 2,9, v gradbeni 3, v kovinski 3,3, v gostinski 3,4, v nekovinski 3,6 ter v živilski 5,6 zaposlenega na obrat. Po dejavnostih je konec leta 2009 v najštevilnejšem gradbeništvu (brez lastnikov) delalo 38.492 delavcev: 14.962 pri 12.750 samostojnih podjetnikih in 23.530 v 4257 gospodarskih družbah ter zadrugah.