Z množičnim vrednotenjem nepremičnin do objektivne davčne osnove

Ljubljana - Nepremičninski dajatvi, ki ju zdaj pobirajo občine, namreč nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča (NUSZ) in davek na premoženje, sta vsebinsko že davno preživeti, predvsem pa stroškovno potratni in neučinkoviti, nepošteni, nehigienski, meni direktor urada za množično vrednotenje nepremičnin pri Geodetski upravi RS Dušan Mitrović. »Imamo 211 občin, prav toliko sistemov, toliko baz podatkov. Pravzaprav niti ne toliko baz, ker jih nekateri sploh nimajo, in niti ne sistemov, ker to niso sistemi, ampak skropucala. Vsaka davčna uprava namreč odmerja davek oziroma NUSZ na podlagi podatkov, ki jih zbirajo občine. Plačujejo samo nekateri, davčno osnovo določajo občinski sveti s točkovalniki in vrednostjo točke, ta pa zelo niha. Zadeva je po mojem mnenju protiustavna, treba je narediti red. Ne govorim o višini davka; pri tej bo moral zakonodajalec paziti na porazdelitev bremena in upoštevati, kakšne cilje hoče z obdavčenjem doseči. Pravim pa, da je nujno postaviti pravila, režime, homogenost, objektivnost, poštenost.«

Kar desetletje je Slovenija potrebovala, da je posodobila svoje nepremičninske evidence in razvila ter vzpostavila sistem množičnega vrednotenja nepremičnin. Rezultat tega sistema bodo ocenjene posplošene tržne vrednosti vseh evidentiranih nepremičnin v registru nepremičnin. Te bodo osnova za obračun novega davka na nepremičnine, ki bo predvidoma v letu 2011 zamenjal v uvodu omenjeni dajatvi. Uporaba ocenjenih tržnih vrednosti nepremičnin bo sicer verjetno širša (za določanje upravnih taks v zvezi z nepremičninami, za določanje storitev evidentiranja nepremičnin, določanje subvencij, štipendij, pomoči, nemara tudi pri obračunavanju vzdrževanja stavb itn.), primarni namen vzpostavitve sistema množičnega vrednotenja pa je bilo vendarle oblikovanje objektivne davčne osnove.

 

Več v ponedeljkovi tiskani izdaji Dela FT