Z najdražjim Kotnikovim javorjem 
bi kmet lahko kupil nova dva hektara gozda

Kmet Jože Kotnik je za dober kubik velik hlod javorja dobil 9.759 evrov. Hlod bo izvožen na sever Nemčije. Na licitaciji je bilo letos rekordnih 1768 hlodov vrednih vrst lesa.

Objavljeno
14. februar 2011 11.49
Ivan Praprotnik, gospodarstvo
Ivan Praprotnik, gospodarstvo
Slovenski les, posebno tisti ka kovosten, postaja vse bolj cenjena surovina. Kmet Jože Kotnik, po domače Hof iz Doliča pri Mislinji, je na peti licitaciji vrednega slovenskega lesa na letališču v Mislinjski Dobravi pri Slovenj Gradcu ondan za dober kubik velik hlod gorskega javorja dobil 9.759 evrov. Hlod bo šel na sever Nemčije, kupil ga je izdelovalec furnirja. Na licitaciji, kamor so slovenski lastniki gozdov letos pripeljali rekordnih 1768 hlodov vrednih vrst lesa, je brez kupca ostalo le nekaj več kot 250 hlodov. Vse druge so na licitaciji, katere »zmagovalci« so mali lastniki gozdov, prodali za lep denar. Lastniki so zadovoljni, saj so za svoj les dobili dostojno plačilo in znova opozorili na dejstvo, da se v Sloveniji počasi rojeva nova kultura rabe lesa ter da je na njihovi strani tudi vedno večja kakovost. Ali, kakor je v Mislinjski Dobravi rekel direktor Zavoda za gozdove Slovenije Jošt Jakša: »Les, posebno vrednejši sortimenti, bodo šli vedno tja, kjer bo boljša ponudba.« Priložnost tudi za razmislek o razvoju slovenske lesnopredelovalne industrije, ki, kot se zdi, ne dohaja razvoja predelovalcev lesa v razviti soseščini.

Slovenski les tudi za jahte, avte in violine

Licitacije vrednejših lesnih sortimentov, kakršna je ta v Mislinjski Dobravi, so v tujini že dolgo vpeljan gospodarski dogodek. Na njih les prodajajo v Avstriji, Nemčiji, Švici, Italiji in drugje. Pri nas so relativno mlade, nastale pa so na pobudo lastnikov gozdov. V času krize je padla tudi cena lesa in zdaj bolj kot prej prav pri lesu trčita interesa prodajalca in kupca. Domači predelovalci za les, pravijo lastniki gozdov, ponujajo premalo, predelovalci pa so prepričani, da za les pač ne morejo dati več, kot dajo. Ali drugače: lastnik bi za svoj hlod rad dobil čim več, kupec pa bi zanj ponudil čim manj. Še zlasti pri vrednejših sortimentih je tudi lici tacija v Mislinjski Dobravi poka zala, da gre vrednejši les vedno na tuje, kjer mu, ustrezno predelane mu, znajo in zmorejo pribiti veliko dodano vrednost. Jože Mori, tajnik Zveza lastnikov gozdov Slovenije, je na zaključni prireditvi slovenj graške licitacije rekel, da bodo iz tam ponujenega lesa po svetu izde lovali tudi furnir za najboljše jahte in avte, pa violine in še kaj.

Jože Jeromel, predsednik Zveze lastnikov gozdov Mislinjske doli ne in direktor Gozdarske zadruge Slovenj Gradec, je vodil licitacijo, ki je trajala vse od sredine januar ja. »Lastniki gozdov, letos so bili prvič med njimi tudi Avstrijci, so na licitacijo pripeljali rekordnih 1768 hlodov v skupni izmeri 1442 kubičnih metrov. Vse večje je tudi število lastnikov gozdov, ki tako ponujajo svoj les. Letos jih je bilo kar 268. Število kupcev je enako lanskemu, a med njimi je že manj domačih. Dvanajst je slovenskih, devet jih je iz Avstrije, pet iz Nem čije ter po eden iz Švice in iz Hr vaške. Sedemindvajset kupcev je za razstavljene hlode oddalo kar 4680 ponudb. Nove lastnike je do bilo več kot 1500 hlodov, brez po nudbe jih je ostalo le okrog 250. Pa še te bomo kasneje prodali,« je re kel Jože Jeromel, ki tudi po zaslugi svojega poklicnega dela dobro po zna lesni trg v Sloveniji.

Tujci znajo les bolje predelati

Slovenski gozdni posestniki so na letošnjo licitacijo vrednega lesa v Mislinjski Dobravi pri Slovenj Gradcu pripeljali osemindvajset različnih drevesnih vrst. Glede na izkušnje iz preteklosti je bil v ospredju kajpak gorski javor, teh hlodov je bilo kar 533. Zelo veli ko je bilo tudi primerkov smreke (226), oreha (176), gradna (152), če šnje (84), gorskega bresta (52), sli ve (42), črnega oreha (34), velike ga jesena (33), bukve (32). Najvišjo ceno za kubik je dosegel gorski javor kmeta in gozdnega posestni ka Jožeta Kotnika - Hofa iz Doliča pri Mislinji, kar 7760 evrov. Po ceni za kubik mu sledi črni oreh s 4740 evri, oreh s 3500 evri, češnja z 2.100 evri, sliva z 2.022 evri in brek s tisoč evri. Smreka je dosegla 728 evrov za kubik, macesen 528 evrov itd. Cene vseh sortimentov v pri merjavi z lanskim letom so posko čile, »cenejša« je bila le smreka.

»Slovenjgraška licitacija lesa je bila licitacija presežkov. A to še ni vse, računamo še na več ponudni kov in še na večjo kakovost. Ko najboljši sortimenti najdejo dobre kupce, je to mogoče razumeti tudi kot spodbudo za še boljše delo z gozdovi,« je rekel Jošt Jakša, direk tor Zavoda za gozdove Slovenije. »Naš les lahko vedno bolj konku rira, zaradi ugodnih rastišč, zaradi skoraj že dvestoletnega načrtnega gospodarjenja ter zaradi kakovosti sortimentov. Ti vedno najdejo kup ca in dobro plačilo, ta denar pa se potem vrne v gozdove. To pomeni tudi trajnost gospodarjenja z goz dom. V Sloveniji ni dovolj dobrih kupcev za dober les; najvrednej še sortimente pokupijo tujci. Ne le zato, ker imajo največ denarja, temveč predvsem zato, ker ga znajo predelati v izdelke z visoko dodano vrednostjo. Tak denar se jim povrne tudi do desetkrat,« je rekel Jošt Ja kša. Po njegovem mnenju slovenski lesni industriji manjka sposobnost dodane vrednosti v visoki tehno logiji in dizajnu, pa tudi ustreznega trga nimajo.

Gorski javor iz Kotnikovega gozda

»Zmagovalec« pete licitacije vrednega lesa v Mislinjski Do bravi, kamor so svoje sortimente pripeljali tudi lastniki gozdov iz Štajerske, Pomurja, z Dolenjske, iz osrednje Slovenije, Primorske, je bil domačin Jože Kotnik, po domače Hof iz Doliča pri Mislinji. »Nisem vedel, da v mojem gozdu raste tako kakovosten javor. Pre senečen sem, a hkrati vesel. Odlo čil sem se, da na licitacijo dam en hlod, za pokušino. Na obronkih Pohorja, Paškega Kozjaka in Završ raste posebno kakovosten les, ki ga običajno prodamo pač po dnevni ceni. Mizarji imajo zelo radi naš les in pravijo, da ga je mogoče lepo predelati predvsem v pohištvo. To so ugotovili tudi Avstrijci, ki vse raje kupujejo les pri nas. Radi bi, da bi se naš les končno certificiral kot dober, ekološko sprejemljiv in z geografskim poreklom,« je pove dal Kotnik. Njegova gozdna posest je velika 28 hektarov, letno poseka okrog 80 kubikov, povprečna cena za kubik pa je od 70 do 80 evrov. In še primerjava: če bi na primer s smreko hotel zaslužiti toliko, kot je z dobrim kubikom velikim gor skim javorjem, bi je moral prodati kar 150 kubikov.

»Rezultati letošnje licitacije so pokazali, da se v gozdovih skriva veliko, še dokaj neizkoriščeno bo gastvo, ki lahko prispeva k izboljša nju življenja na podeželju,« je pre pričan Jože Mori. Meni, da je treba gozdove, ki dajejo tako kakovosten les, negovati že v rani mladosti. Napoveduje tudi skorajšnje certi ficiranje slovenskega lesa, za kar si zelo prizadeva prav Kmetijsko-goz darska zbornica Slovenije. »Prepri čan sem, da so licitacije vrednega lesa v Sloveniji postale primerljive z drugimi v srednji Evropi. Še po sebno pa sem vesel, da nam je les za letošnjo licitacijo zaupalo tako veliko lastnikov gozdov,« je rekel Jože Mori.

Za dober les je treba delati na dolgi rok

Milan Tretjak, vodja enote Za voda za gozdove v Slovenj Grad cu, je ob licitaciji v Mislinjski Do bravi opozoril, da lastniki gozdov na Koroškem svoj les v glavnem prodajajo še ob gozdnih kamion skih cestah, kjer dosegajo le pov prečne cene. »Naš cilj pa je kako vosten les, a zanj je treba delati na dolgi rok. Ta licitacija je tudi koroške lastnike gozdov veliko naučila in jim sporoča, kaj ima višjo ceno in kako naj ravnajo, da bodo za svoje sortimente dobili več denarja,« je rekel Milan Tre tjak. Jože Pojbič iz zveze lastni kov gozdov Slovenije pa je dodal, da se lastniki gozdov ne strinjajo z najnovejšo obdavčitvijo gozdov in z modelom vrednotenja goz dov. O tem bi z državo radi do segli nov dogovor, saj jim država z ničimer ne nadomesti javnih funkcij gozda, ki jih zagotavljajo v javno dobro. Nasprotujejo tudi namenu, da bi država zasebne gozdove obdavčila kot vse druge oblike nepremičnin.