"Cilj sprememb zakona je povezan s prizadevanji celotne EU, da se spodbudi kreditiranje gospodarstva. Kreditni krč je ena izmed pomembnih ovir za spodbujanje gospodarskega razvoja," je na današnji novinarski konferenci v Ljubljani dejal minister za pravosodje Aleš Zalar.
Bančna posojila so v nabor finančnih zavarovanj poleg finančnih instrumentov in gotovine v Sloveniji uvrščena od leta 2007, novela pa prenaša spremenjeno direktivo, katere cilj je med drugim poenotiti pogoje za ustanovitev zavarovanja z bančnimi posojili v celotni EU.
Po novem za to, da bo takšno zavarovanje veljavno sklenjeno, ne bo več pogoj (kot je v nekaterih državah), da mora biti zavarovanje registrirano pri določeni instituciji ter da mora biti dolžnik iz naslova bančnega posojila obveščen, da je prišlo do prenosa terjatve na nekoga drugega ali da je bila ustanovljena zastavna pravica.
"To je glavna dodana vrednost novele, ki naj bi prispevala k širšemu kreditiranju nasploh," je ocenil minister.
Slovenija se je za zaščito potrošnikov odločila izkoristiti možnost izjeme (opt-out klavzule), tako da se v Sloveniji v krog bančnih posojil, ki se lahko uporabijo kot sredstvo finančnega zavarovanja, ne bodo štela potrošniška posojila.
"Bili smo dovolj previdni, da potrošniških posojil nismo izpostavljali prostemu prometu v zvezi s finančnimi zavarovanji, ki jih sklepajo finančne institucije," je dejal Zalar.
Končni cilj novele je po ministrovih besedah večji dostop do kreditov, ki jih gospodarstvo nujno potrebuje, "očitno pa finančni sektor potrebuje tudi določene spodbude, da se to zgodi".