Tiskane izdaje
Bruselj – Evropska unija naj bi v skladu s cilji prenovljene Zelene knjige, ki jo je komisija predstavila junija letos, s povečanjem učinkovitosti rabe energije do leta 2020 zmanjšala njeno porabo za 20 odstotkov, do leta 2010 pa naj bi se delež obnovljivih energetskih virov v sestavi porabe podvojil na 12 odstotkov. "Večja učinkovitost je ena od poti, s katero lahko Evropska unija zmanjša svojo odvisnost od uvoza energije. Ta je zdaj 50-odstotna, po zadnjih projekcijah Mednarodne agencije za energijo pa utegnemo čez 25 let uvažati že 70 odstotkov energije, če ne bomo ničesar spremenili. Ker Evropa nima veliko manevrskega prostora pri ponudbi energije, je treba nujno ukrepati pri porabi," je v ponedeljek poudaril komisar za energijo in transport Andris Piebalgs na začetku konference o trajnostni rabi energije v Evropi.
V petindvajseterici bomo letos porabili približno 1,73 milijarde ton naftnega ekvivalenta energije, od tega skoraj 40 odstotkov v stavbah (predvsem za ogrevanje, hlajenje, razsvetljavo in delovanje električnih naprav v stanovanjih, industriji in poslovnih stavbah), 24 odstotkov pa v transportu, je pojasnil Luc Werring, svetovalec na generalnem direktoratu za energijo in transport. Opozoril je tudi, da skoraj tretjino porabe primarne energije predstavljajo izgube pri transformaciji – na primer v termoelektrarnah, ki pridobivajo električno energijo iz premoga.
Ta področja so tudi osrednja, na katerih evropska komisija pričakuje, da je z uvajanjem novih tehnoloških rešitev mogoče doseči velike prihranke. "Tehnologija že omogoča povečevanje učinkovitosti, odstraniti je treba le ovire. Zdi se, da doslej te priložnosti niso bile izkoriščene tudi zato, ker jih niso sprejemale tržne cene," je dejal Piebalgs. Menil je še, da podražitev nafte kot glavnega energetskega vira pripomore k premisleku o trajnostni uporabi energije, vendar se je ne smemo preveč veseliti: "S še dražjo nafto se bodo okrepile zahteve po znižanju davkov. Mi pa želimo, da se prav s prerazporeditvijo porabe zbranih davkov spodbudi naložbe v trajnostno rabo energije."
Področje, na katerem se zatika tudi zaradi visokih stroškov pri izvajanju izboljšav, ki povečujejo energetsko učinkovitost, je na primer izvajanje stavbne direktive. V njej je EU že leta 2002 predpisala minimalne standarde za izolacijo novih in prenovljenih stavb, ki imajo površino večjo od tisoč kvadratnih metrov. "Države članice so si takrat izgovorile triletno prehodno obdobje, a ga vse še niso mogle vpeljati v prakso. Po drugi strani pa v nekaterih članicah zahteve samoiniciativno zaostrujejo," je pojasnil Werring. V Avstriji, ki spada med vodilne pri učinkoviti rabi energije in izkoriščanju obnovljivih virov, so izračunali, da se stroški gradnje v skladu z novimi predpisi povečajo le za pet odstotkov, medtem ko je prihranek porabe energije na letni ravni kar 40-odstoten, je na okrogli mizi pojasnil Bernd Vögele, podpredsednik avstrijske zveze lokalnih skupnosti. Na težavo, povezano z obsegom naložb, pa je opozorila Elizabeth McDonnell iz Velike Britanije: "Za mnoga gospodinjstva je čas ekonomskega povračila neke naložbe tri- do štirikrat daljši kot v komercialnem sektorju. Tu je treba najti model za pomoč."
