Ker je vlada znižala trošarine za pogonska goriva, cena najbolj prodajanega, 95-oktanskega bencina ostaja 1,279 evra za liter, cena dizelskega pa 1,237 evra za liter. Za 0,4 centa pa se je podražil 98-oktanski bencin, ki po novem stane 1,29 evra.
Vlada je znižala trošarino za neosvinčeni bencin s 464,96 evra na 429,85 evra za tisoč litrov bencina in za dizelsko gorivo s 378,86 evra na 345,24 evra na tisoč litrov goriva. Če tega ne bi storila, bi bilo za liter 95-oktanskega goriva treba odšteti 1,321 evra, za 98- oziroma 100-oktanski bencin 1,332 evra in za dizelsko gorivo 1,277 evra. Zaradi znižanja trošarin se bo v državni proračun na letni ravni zlilo 77,3 milijona evrov manj prihodkov.
Pred začetkom finančne gospodarske krize je vlada trošarine za naftne derivate zadrževala na minimalno dovoljeni ravni. V času, ko so cene nafte dosegale rekordne vrednosti, je s tem vzdrževala stabilnost cen naftnih derivatov. Po začetku krize so se cene nafte in posledično naftnih derivatov močno znižale, vlada pa je zaradi vse večjega primanjkljaja potrebovala dodaten davčni priliv. Decembra 2008 je tako trošarino za neosvinčeni bencin po skoraj letu in pol dvignila z 0,359 evra na 0,384 evra za liter. Istega meseca je vlada še enkrat povišala trošarino za bencin, naslednje leto pa še dvakrat. Lani je trošarino spreminjala osemkrat, letos pa tokrat že četrtič. Najvišja trošarina je bila oktobra lani, ko je znašala 0,512 evra za liter. Zaradi podražitve nafte je vlada od takrat trošarine znižala in nekoliko omejila inflacijo, vendar pa ima zato tudi manjše prihodke iz trošarin.
Naključno spreminjanje trošarin
»Zdi se, da si zato, ker je gospodarstvo v boljših razmerah in ker je proračun v nekoliko boljšem stanju kot pred enim letom, vlada lahko privošči zniževanje trošarin. S tega vidika njeno delovanje razumem, vendar ne vidim dobro opredeljenega pravila za trošarinsko politiko. Vidim le precej naključno spreminjanje trošarin gor in dol,« je bil kritičen Sašo Polanec z Ekonomske fakultete v Ljubljani. Pojasnil je, da bi vlada morala oblikovati fiskalno pravilo, kaj storiti s trošarino glede na spreminjanje makroekonomskih kazalnikov, kot so proračunski primanjkljaj, gospodarska rast in inflacija.
Kot problematično je izpostavil, da so slovenske črpalke izgubile tranzitni promet, saj avtoprevozniki nafto točijo v sosednjih državah, ki imajo, razen Italije, nižje cene. Polanec je dejal, da bi rad videl, koliko bi se promet na slovenskih bencinskih črpalkah povečal, če bi bile trošarine nižje, ter kaj bi to pomenilo za državni proračun.