Z znižanjem trošarin vlada preprečila podražitev pogonskih goriv

Cena 95-oktanskega bencina in dizelskega goriva je nespremenjena, 98- oziroma 100-oktanski bencin 
nekoliko dražja. Sašo Polanec: Vlada nima jasnih kriterijev trošarinske politike.

Objavljeno
07. marec 2011 15.49
Nejc Gole, gospodarstvo
Nejc Gole, gospodarstvo
Ljubljana - Vlada je na včerajšnji dopisni seji znižala trošarine za pogonska goriva. Cena 95-oktanskega bencina in dizelskega goriva zato ostaja nespremenjena, za 0,4 centa pa sta se podražila 98- oziroma 100-oktanski bencin. Po drugi strani vlada tokrat ni posegala v trošarino za kurilno olje, zato se je to gorivo za ogrevanje opolnoči podražilo za 4,5 odstotka. Kurilno olje še naprej dosega nove rekordne vrednosti po začetku gospodarske krize. Tokrat se je podražilo za 3,9 centa; z 0,875 na 0,914 evra za liter. Kljub nenehnim podražitvah v zadnjih štirih mesecih kurilno olje še ni doseglo rekordne vrednost iz poletja 2008, ko je bilo za liter tega goriva treba odšteti 0,978 evra.

Ker je vlada znižala trošarine za pogonska goriva, cena najbolj prodajanega, 95-oktanskega bencina ostaja 1,279 evra za liter, cena dizelskega pa 1,237 evra za liter. Za 0,4 centa pa se je podražil 98-oktanski bencin, ki po novem stane 1,29 evra.

Vlada je znižala trošarino za neosvinčeni bencin s 464,96 evra na 429,85 evra za tisoč litrov bencina in za dizelsko gorivo s 378,86 evra na 345,24 evra na tisoč litrov goriva. Če tega ne bi storila, bi bilo za liter 95-oktanskega goriva treba odšteti 1,321 evra, za 98- oziroma 100-oktanski bencin 1,332 evra in za dizelsko gorivo 1,277 evra. Zaradi znižanja trošarin se bo v državni proračun na letni ravni zlilo 77,3 milijona evrov manj prihodkov.

Pred začetkom finančne gospodarske krize je vlada trošarine za naftne derivate zadrževala na minimalno dovoljeni ravni. V času, ko so cene nafte dosegale rekordne vrednosti, je s tem vzdrževala stabilnost cen naftnih derivatov. Po začetku krize so se cene nafte in posledično naftnih derivatov močno znižale, vlada pa je zaradi vse večjega primanjkljaja potrebovala dodaten davčni priliv. Decembra 2008 je tako trošarino za neosvinčeni bencin po skoraj letu in pol dvignila z 0,359 evra na 0,384 evra za liter. Istega meseca je vlada še enkrat povišala trošarino za bencin, naslednje leto pa še dvakrat. Lani je trošarino spreminjala osemkrat, letos pa tokrat že četrtič. Najvišja trošarina je bila oktobra lani, ko je znašala 0,512 evra za liter. Zaradi podražitve nafte je vlada od takrat trošarine znižala in nekoliko omejila inflacijo, vendar pa ima zato tudi manjše prihodke iz trošarin.

Naključno spreminjanje trošarin

»Zdi se, da si zato, ker je gospodarstvo v boljših razmerah in ker je proračun v nekoliko boljšem stanju kot pred enim letom, vlada lahko privošči zniževanje trošarin. S tega vidika njeno delovanje razumem, vendar ne vidim dobro opredeljenega pravila za trošarinsko politiko. Vidim le precej naključno spreminjanje trošarin gor in dol,« je bil kritičen Sašo Polanec z Ekonomske fakultete v Ljubljani. Pojasnil je, da bi vlada morala oblikovati fiskalno pravilo, kaj storiti s trošarino glede na spreminjanje makroekonomskih kazalnikov, kot so proračunski primanjkljaj, gospodarska rast in inflacija.

Kot problematično je izpostavil, da so slovenske črpalke izgubile tranzitni promet, saj avtoprevozniki nafto točijo v sosednjih državah, ki imajo, razen Italije, nižje cene. Polanec je dejal, da bi rad videl, koliko bi se promet na slovenskih bencinskih črpalkah povečal, če bi bile trošarine nižje, ter kaj bi to pomenilo za državni proračun.