Za 20 odstotkov manj toplogrednih plinov?

Bruselj - Evropska komisija je v današnjem energetskem svežnju predlagala, da se Evropska unija enostransko zaveže k zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov za 20 odstotkov do leta 2020 v primerjavi z letom 1990. To se bo zgodilo, če se o tem ne bo opredelila tudi mednarodna skupnost. To je prvikrat, da je kdorkoli na svetu predstavil takšen enostranski predlog, so danes na novinarski konferenci ob predstavitvi energetskega svežnja v Bruslju poudarili predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso, evropski komisar za energijo Andris Piebalgs ter komisar za okolje Stavros Dimas.

Potreba po skupni energetski politiki

Barroso je na novinarski konferenci izpostavil najprej popolno ločevanje dobaviteljev energije, ker bodo od tega imeli največ koristi končni potrošniki, čeprav je omenil, da obstajajo tudi druge možnosti. Poudaril je, da obstaja izjemna koncentracija, ni pa zadostnega čezmejnega povezovanja na trgu. "Ni zadostne preglednosti. Potrebujemo učinkovitejše mehanizme za oblikovanje cen, konkurenčnost je omejena. Trg daje prednost obstoječim podjetjem, odpreti pa ga moramo za nova podjetja," je poudaril.

Poleg bolj konkurenčnega trga energije je omenil še zunanjo dimenzijo. Bruselj vztraja pri vzpostavitvi skupne evropske zunanje energetske politike, katere glavna cilja sta geografska diverzifikacija virov energije in oblikovanje okvira za sodelovanje med EU in njenimi energetskimi partnerji na področju zakonodaje, prenosnih omrežij in vlaganj. S skupnim glasom bo EU vsekakor močnejša, so poudarili na današnji konferenci.

London zadovoljen z energetsko strategijo EU, Pariz kritičen

Države članice Evropske unije so se različno odzvale na danes predstavljeni energetski sveženj unije.

London je s predstavljenim svežnjem zadovoljen. Po mnenju zunanje ministrice Margaret Beckett strategija "postavlja unijo na prehitevalni pas na poti do položaja najmočnejšega gospodarstva na svetu z majhnimi izpusti ogljikovega dioksida".

Francoska vlada nasprotuje popolnemu ločevanju proizvodnje in distribucije energije. "Z Evropsko komisijo se ne strinjamo v dveh točkah, in sicer smo proti morebitni odpravi nadzorovanih cen ter popolnemu ločevanju proizvajalcev in dobaviteljev energije," je povedal vir na francoskem ministrstvu za industrijo.

Nemčija cilje unije podpira, vendar pa še ne ve, kako jih doseči, medtem ko so predstavniki nemškega energetskega sektorja do evropske strategije kritični. "Gospodarska rast nam ne bo pomagala, če bo naše okolje ogroženo, vendar pa moramo te cilje doseči na način, ki ne bo vplival na našo konkurenčnost," je poudaril nemški minister za gospodarstvo Michael Glos.

Nizozemski državni sekretar za okolje Pieter van Geel je medtem dejal, da bi morala biti Evropa zgled za zmanjševanje izpustov toplogrednih plinov. Po njegovih besedah je načrt Bruslja za zmanjšanje izpustov ogljikovega dioksida za 20 odstotkov do leta 2020 "minimalna zahteva", zato je podprl tudi predlog komisije, da bi kasneje izpuste zmanjšali celo za 30 odstotkov. Je pa poudaril, da Evropa ne more sama rešiti problema in da bodo pri tem morale svojo vlogo odigrati tudi ZDA ter hitro rastoča gospodarstva, kot sta Indija in Kitajska.

Spor o rusiji in Belorusiji ter o jedrski energiji

Spričo spora med Rusijo in Belorusijo, zaradi katerega je prišlo do prekinitve dobave ruske nafte na območje EU, je Evropska komisija za četrtek sklicala skupino za dobavo nafte. Danes bo komisar Piebalgs sprejel ruskega veleposlanika. Barroso je danes še enkrat poudaril, da je za EU dogajanje v zadnjem času, ki vpliva na dobavo energije EU, nesprejemljivo. "To ni v interesu ne držav dobaviteljic kot tudi ne tranzitnih držav," je poudaril in dodal, da je dolžnost vseh teh držav, da ponovno vzpostavijo svojo verodostojnost.

Barroso je spregovoril tudi o jedrski energiji, ki ji je namenjen poseben dokument energetskega svežnja, ki ga je danes predstavila Evropska komisija. Dejal je, da se lahko države članice v skladu z načelom subsidiarnosti same odločajo, ali bodo uporabljale jedrsko energijo ali ne. "Mnenja o tem se v Evropi razhajajo," je dejal in dodal, da če katera članica želi uporabiti jedrsko energijo, bo z njo Evropska komisija sodelovala predvsem na področju varnosti. "Vsekakor pa ni v pristojnosti komisije, da zapoveduje, da se mora nekdo odpovedati jedrski energiji," je še menil in poudaril, da je ob tem najpomembneje, da EU napreduje v smeri gospodarstva, vedno manj odvisnega od premoga.

Evropska komisija je še poudarila, da je predstavila sveženj s konkretnimi cilji, sedaj pa so na potezi države članice, ki v končni fazi sprejmejo zaključke, v skladu s katerimi tudi delujejo.