Tiskane izdaje
Ljubljana - Čeprav so na spletni arhiv The Internet Archive (www.archive.org) prišli dokazi, da Agencija za pošto in elektronske komunikacije (Apek) javnega poziva za izkaz interesa za frekvence UMTS kljub drugačnim trditvam ni objavila na svoji spletni strani, direktor Apeka Tomaž Simonič pravi, da je zgodba zanj končana. Kljub vsemu pa se lahko čez nekaj časa nadaljuje na upravnem sodišču, saj je vsaj eden od operaterjev mobilne telefonije vložil tožbo, češ da je Apek kršil več zakonov in diskriminatorno obravnaval določene operaterje. Kot je znano, je namreč po omenjenem pozivu frekvenco UMTS kot edini interesent zastonj dobil Tušmobil.
Na spletišče The Internet Archive, ki ga je ustanovil internetni aktivist Brewster Kahle in velja za verodostojno, sta prišla posnetka spletne strani Agencije za pošto in elektronske komunikacije 4. in 24. januarja letos, iz katerih je razvidno, da takrat objave javnega poziva za izkaz interesa za frekvence tretje generacije mobilne telefonije (UMTS) na Apekovi strani ni bilo. Agencija je poziv v Uradnem listu objavila 21. decembra, po izdaji odločbe Tušmobilu pa je direktor Apeka Tomaž Simonič zatrdil, da so poziv objavili tudi na spletni strani. Po neuradnih informacijah je mogoče, da so poziv na spletno stran pozabili dodati Simoničevi podrejeni, a hkrati so na njej objavili več razpisov za radijske frekvence.
Simonič je sicer ves čas trdil, da je ravnal zakonito. Zdaj zgodbe ne želi več komentirati, češ da je že zdavnaj končana ter da je bila izvedena zakonito in pregledno. Konkurenčni operaterji so Apeku očitali prav pomanjkanje preglednosti (najbolj glasno Simobil in Mobitel). Pomisleke imajo tudi glede zakonitosti. Tako je Simobil vložil tožbo na upravno sodišče. Postopek se še ni začel in glede na izkušnje s tožbami s področja telekomunikacij izida ni pričakovati v kratkem.
Glede podelitve frekvence UMTS Tušmobilu je predrevizijski postopek opravilo tudi računsko sodišče, vendar se za revizijo smotrnosti upravljanja radiofrekvenčnega spektra nazadnje ni odločilo. S primerom se menda ukvarja tudi policija, vendar se za zdaj kaj več kot kritike konkurenčnih operaterjev iz vsega skupaj ni izcimilo. Simonič opozarja, da je primerjanje posameznih koncesijskih dajatev za frekvenco - Telekom Slovenije je leta 2001 za Mobitelovo koncesijo plačal skoraj sto milijonov evrov, Simobil in T-2 sta pred letom in pol odštela 6,5 milijonov evrov, Tušmobil pa je zdaj to dovoljenje dobil zastonj - neumestno. V tem času se je namreč spremenila zakonodaja, predvsem pa razmere na trgu, poudarja prvi mož Apeka.
Iz sredine tiskane izdaje Dela
