Tiskane izdaje
Ljubljana – V belgijski bančno-zavarovalniški skupini KBC bodo slovenskim novinarjem prihodnji teden pojasnili, kako si predstavljajo svojo novo vlogo v Novi Ljubljanski banki v funkciji čistega finančnega investitorja. Kot še kaže, si glavni udeleženci v igri »NLB pokra« izmenjujejo signale tudi po medijih in v tem kontekstu ni čudno, da v javnosti kroži nekaj scenarijev glede prihodnje lastniške sestave NLB, ki jih je težko dokončno preveriti. Iz več virov pa je slišati, da se za 39-odstotni delež KBC in EBRD v NLB zelo zanimajo tudi nekatere tuje banke, predvsem iz Italije in Avstrije.
Informacije smo poskušali preveriti v KBC in tiskovni predstavnik Stephan Leunens nam je povedal, da »bi v govoricah o zanimanju bank za delež v NLB lahko bilo nekaj logike, saj vsi vedo, da smo svoj delež zmanjšali s strateškega na finančnega. Je pa še prezgodaj, da bi lahko iz tega karkoli sklepali.« Njegova kolegica Viviane Huybrecht pa je dodala, da »KBC ostaja v NLB čisti finančni investitor, kar logično pomeni, tudi po besedah [prvega moža KBC] Andreja Bergna, da bo njen delež nekoč prodan. Logično je, da se nekateri zanj zanimajo.«
Tudi potencialni družbeniki v finančnem holdingu domačih investitorjev še vedno priznavajo, da bo za prihodnjo lastniško sestavo NLB in vlogo domačih investitorjev v njej ključna prihodnja odločitev KBC, kar bi lahko pomenilo, da dokončni odhod KBC iz NLB še ni potrjen. Tudi na ministra za finance Andreja Bajuka smo v zvezi z NLB naslovili več vprašanj: ali se slovenski predstavniki še vedno pogajajo s KBC glede preurejanja lastniških deležev v Novi Ljubljanski banki; kakšno je zanimanje domačih in tujih investitorjev za delež KBC v NLB; ali je res, da se za delež KBC zanima več tujih bank in ali so po njegovem mnenju potrebne kakšne kadrovske spremembe v upravi NLB. Minister nam je ta teden po tiskovni predstavnici sporočil le, da pogovori s KBC niso bili nikoli končani in da zdaj ne bi rad ničesar komentiral.
NLB, d. d., je v prvih mesecih letos dosegla 9,66 milijarde tolarjev dobička pred davki, to je skoraj tretjino več kot v istem času lani, njen donos na kapital pa je bil 15,4-odstoten. Bilančna vsota matične NLB se je tako v petih mesecih povečala za 11 odstotkov (lani v vsem letu za 20 odstotkov), in sicer na 2466 milijard tolarjev oziroma nekaj manj kot 10,3 milijarde evrov. Najbolj, za 49 odstotkov, so se povečali neobrestni prihodki NLB, pri obrestnih poslih pa je bila banka manj uspešna, saj so se njeni obrestni prihodki povečali za 16 odstotkov, odhodki pa za 31 odstotkov.
