Ljubljana - Opolnoči se bo iztekel rok za javno zbiranje pisnih zavezujočih ponudb za nakup skupno 878.840 delnic oziroma 23,34-odstotnega deleža v družbi Mercator. V Pivovarni Laško danes še niso hoteli razkriti, kakšen je bil izplen poziva. V javnosti pa so se razširile neuradne informacije, da sta na sedež NLB prispeli dve ponudbi, hrvaškega Agrokorja, ki je že večkrat javno izrazil interes za nakup Mercatorja, in zasebni naložbeni sklad Mid Europa Partners (MEP), ki se je za lastniški vstop v Mercator resno pogajal že predlani s konzorcijem osmih bank, z NLB pa se je ekskluzivno o tem pogajal lani, a dogovora ni bilo. O podrobnostih iz obeh ponudb vpleteni nočejo govoriti.
Agrokor prek svoje službe za stike z javnostmi odgovarja le, da je za informacije pristojna uprava prodajalca, Pivovarne Laško. Ta pa je javnosti sporočila samo to, da se (včeraj popoldne) javno zbiranje še ni končalo in da bo »v prihodnjih dneh uprava Pivovarne Laško pregledala ponudbe in se odločila, ali je treba s katerim od ponudnikov opraviti dodatne pogovore ali pogajanja. Uprava Pivovarne Laško bo po izpeljavi teh postopkov javnost obvestila, ali je katera od ponudb ustrezna.«
Oba, Agrokor in Mid Europa Partners, je v Slovenijo »pripeljal« Uroš Marter oziroma njegovo svetovalno podjetje Arkas, ki je novembra 2009 organiziralo prodajo zaseženih deležev Mercatorja (skupno 36 odstotkov) v lasti osmih bank. Marter, ki še vedno išče priložnost za prodajo delnic za štiri banke, iz lastnih izkušenj domneva, da sta se na tokratni poziv prijavila Agrokor in MEP. »Od resnih finančnih institucij lahko samo Mid Europa odda zavezujočo ponudbo, ker je bil zaradi nekih čudnih razlogov samo temu skladu omogočen skrbni pregled Mercatorja.«
Omenjeni sklad je menda preiskoval drobovje družbe kar štiri mesece, Mercatorjeva uprava je bila očitno kooperativna. Kar je po Martru neumno; zagotavljanje ekskluzive enemu interesentu namreč onemogoči konkurenco pri ponudbah in zbija ceno. Podobno je tudi s ponudbo Pivovarne Laško: zaman ves svet ve za prodajo deležev, če pa je bil skrbni pregled omogočen samo enemu. Nihče od resnih institucionalnih vlagateljev ne bo oddal zavezujoče ponudbe brez podrobnega skrbnega pregleda družbe.
Drugi potencialni investitor je po sogovornikovem mnenju verjetno Agrokor. »Tudi ta sicer ni bil pripuščen k skrbnemu pregledu, poleg tega pa je vsa Slovenija negativno nastrojena proti njemu, zato je v slabi poziciji in mora ponuditi polno ceno. Verjetno bo šel po občutku zelo pogumno v ta projekt, kar pa je mogoče samo zato, ker je zasebna družba v lasti posameznika.«
Kakšne bodo ponudbene cene, Marter noče ugibati. Ve, koliko sta bila omenjena investitorja pripravljena ponuditi za delnico pred dobrim letom, a je to poslovna skrivnost. »Tudi ni pomembno. Jasno je namreč, da so danes cene lahko višje. Ne zato, ker bi Mercator posloval bolje, ampak zato, ker so se vrednotenja podjetij na svetovnih borzah v tem času nekoliko dvignila.«
Kdor koli bo že kupil delež Mercatorja - Marter je prepričan, da Agrokor lahko plača več kot Mid Europa Partners, drugega možnega ponudnika ne vidi -, zagotovo ne bo ostal pri 23-odstotnem deležu Mercatorja. Takšna naložba bi bila mrtev kapital. Prej ali slej bo svoj delež poskušal povečati. In verjetno se bo prej ali slej obrnil na Arkas.