Tiskane izdaje
Ljubljana − V letu 2012 so gospodinjstva namenila za energente 7,4 odstotka vseh svojih razpoložljivih sredstev, kar je za 0,8 odstotne točke več kot v letu 2000, ugotavljajo v slovenskem državnem statističnem uradu. Delež je bil sicer najnižji v obdobju 2003−2005, ko je znašal 6,3 odstotka, najvišji pa prav v letu 2012.
Za gospodinjstva z najnižjimi dohodki so v letu 2012 predstavljali skoraj petino (18,9 odstotka) vseh njihovih razpoložljivih sredstev. Po eni od opredelitev, navajajo v Sursu, so »energetsko revna tista gospodinjstva, ki za zagotavljanje primerno toplega stanovanja in druge energetske storitve porabijo več kot desetino svojih dohodkov. Enotna, mednarodno sprejeta definicija energetske revščine pa ne obstaja. Energetska revščina se pojavi takrat, ko si gospodinjstvo ni zmožno zagotoviti primerno toplega stanovanja in drugih energetskih storitev (tople sanitarne vode, razsvetljave ipd.) po sprejemljivi ceni. Na pojav energetske revščine najbolj vplivajo dohodki, cene energentov in njihova poraba; ta pa je odvisna od ravnanja stanovalcev in energetske učinkovitosti stanovanj«.
»Razporeditev gospodinjstev po dohodkovnih kvintilih pokaže, da so izdatki za elektriko, plin in druga goriva v prvem kvintilu (to je 20 odstotkov gospodinjstev z najnižjimi dohodki) predstavljali v letu 2012 kar 18,9 odstotka vseh razpoložljivih sredstev, v drugem kvintilu 12,1 odstotka, v tretjem kvintilu 9,2 odstotka, v četrtem kvintilu 6,6 odstotka, v petem kvintilu (to je 20 odstotkov gospodinjstev z najvišjimi dohodki) pa je ta delež znašal 4,4 odstotka.«
»Med letoma 2000 in 2012 se je omenjeni delež najbolj povečal prav v prvem dohodkovnem kvintilu, in sicer s 13,1 odstotka na 18,9 odstotka. Povečal se je tudi v vseh drugih dohodkovnih kvintilih; v drugem kvintilu je v letu 2008 presegel deset odstotkov. Najmanj se je povečal v četrtem in petem dohodkovnem kvintilu (za 0,1 odstotne točke).«
