Za panožno pogodbo tudi na cesto

Ljubljana – Sindikat Pergam je zaradi zavlačevanja pri sprejetju nove kolektivne pogodbe za papirno industrijo svojim članom za marec predlagal dvodnevno stavko. Pričakujejo, da se bo stavki pridružilo okrog 5000 delavcev v podjetjih Paloma, Vipap, Valkarton, Radeče Papir, Papirnica Vevče in še v nekaterih. V Združenju papirne in papirno predelovalne industrije pri Gospodarski zbornici Slovenije so prepričani, da so zahteve po stavki neutemeljene. »Zdaj je v naši panogi vroče zaradi sindikata Pergam, ki poziva zaposlene v papirni industriji k stavki. Med drugim zahteva ponoven dvig plač, kar je popolnoma neutemeljena zahteva glede na dejstva o poslovanju panoge in okoliščinah za delo leta 2010,« je povedala direktorica združenja Petra Prebil Bašin. Sindikatu Pergam je prekipe lo, ker so delodajalska združenja domnevno preveč zavlačevala pri sprejetju nove kolektivne pogodbe za papirniško dejavnost. Prejšnja je prenehala veljati z začetkom letošnjega leta, delodajalci in delojemalci pa se doslej niso dogovorili ne za njeno podaljšanje ne za novo pogodbo. Vzrok so menda bili delodajalci, ki so sindikate obvestili, da nimajo mandata za pogajanja, dokler ne bo sprejeta sprememba zakona o delovnih razmerjih (ZDR). Delavci zato ostajajo brez zaščite panožnih pogodb, zaradi česar jim menda grozi zmanjšanje v preteklosti dogovorjenih standardov.

Po zadnjih informacijah so se delodajalci konec prejšnjega tedna na skupnem sestanku dogovorili, da bodo sindikat Pergam pozvali na pogajanja. Kot vzrok za dosedanje zavlačevanje okrog nove panožne pogodbe je predsednik združenja Jože Smole navedel čakanje na napovedane spremembe zakona o delovnih razmerjih (ZDR).

»Ker so te spremembe vedno bolj negotove, postaja očitno, da se na dogovor okrog novele zakona ne splača čakati. To je le še en dokaz več, kako se v tej državi trese gora, zgodi pa se nič,« je povedal Smole. »Da bi se izognili dvakratnim pogajanjem, smo se s sindikatom dogovorili, da se bomo najprej uskladili o novem zakonu, nato pa še o kolektivni pogodbi za papirno industrijo,« je pojasnil, medtem ko o konkretnem datumu za začetek pogajanj niti sindikati niti delodajalci še ne govorijo. Predsednik sindikata Pergam Dušan Rebolj na te Smoletove trditve odgovarja, da je razumljivo, da se lastnikom podjetij ni nikamor mudilo, saj bi novi ZDR drastično omejil delavske pravice. »Delodajalci so upali, da bi jim po spremembi zakona uspelo izpogajati zanje ugodnejšo kolektivno pogodbo,« meni Dušan Rebolj, ki se želi čim prej usesti za pogajalsko mizo.

Priprave na stavko 
se nadaljujejo

Medtem se priprave na stavko nadaljujejo. Z njo želijo sindikati za približno pol leta podaljšati veljavnost prejšnje kolektivne pogodbe in si zagotoviti čimprejšnji začetek pogajanj za novo pogodbo. Rebolj napoveduje, da bodo zahte vali tudi zvišanje plač, s čimer želijo nadoknaditi zamrznitev plač iz leta 2009, v katero so privolili za podaljšanje takrat veljavne kolektivne pogodbe. V primeru, da bodo vlada in delodajalci vztrajali pri napovedanih spremembah ZDR, ki precej posegajo v pravice delavcev, bo Pergam podprl prizadevanja Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) po novem povišanju minimalne plače. Znano je, da bi po sedanjem predlogu spremembe ZDR skrajšali odpovedne roke in znižali odpravnine, tako da bi bile vse odpravnine univerzalno določene v višini ene petine od osnove za vsako leto dela pri delodajalcu. Nov zakon naj bi podaljšal tudi časovne roke za delo za določen čas, vrsta ukrepov pa predvideva številna zmanjšanje materialnih pravic delavcev. V izhodiščih, ki jih je pripravila vlada, je med drugim predlog, da se pravica do dodatka na delovno dobo prenese iz ZDR na kolektivno pogodbo, ki je doslej določala le višino dodatka. Enako velja za regres za letni dopust, plačilo za prevoz na delo in za odpravnino ob upokojitvi.

»Ne posegamo 
v pravice že zaposlenih«

Delodajalci bodo prihodnje dni zaposlenim v panogi po svojem združenju in po delavskih organih v podjetjih sporočili, da z odpovedjo kolektivne pogodbe ne nameravajo kratiti in kršiti njihovih pravic, pravi direktorica Združenja papirne in papirno predelovalne industrije pri Gospodarski zbornici Slovenije Petra Prebil Bašin. Delodajalci so kolektivno pogodbo odpovedali, ponavlja sogovornica, ker njena vsebina izvira iz začetka 90. let, tako da je po njihovi presoji zastarela in ni skladna s spremembami v okolju, na kratko s časom, ne nazadnje se je vmes spreminjal zakon o delovnih razmerjih. Tako so se torej odločili, da kolektivne pogodbe ni mogoče podaljšati. Delodajalci iz papirne in papirnopredelovalne industrije so po besedah Petre Prebil Bašin kolektivno pogodbo odpovedali v pričakovanju, da bodo novo že lahko zasnovali na novem zakonu o delovnih razmer jih, ki ga je vlada napovedala zaradi prenove trga dela. Na vprašanje, kaj bo z novo kolektivno pogodbo za papirno in papirnopredelovalno industrijo zdaj, ko je očitno, da niti novega zakona o delovnih razmerjih ne bo kmalu, sogovornica iz papirniškega združenja odgovarja: »V vmesnem času ne bo sprememb za že zaposlene ne pri plačah ne pri dodatkih in drugih pravicah. Ne nazadnje v naši panogi težko dobimo usposobljene delavce, saj šole za našo dejavnost ni več. Ne more pa biti odpovedana kolektivna pogodba podlaga pri novih zaposlitvah. Po 1. marcu torej lahko govorimo o pravni praznini. Kadar ni kolektivne pogodbe, velja zakon o delovnih razmerjih. Tako bo v vmesnem času edina pravna podlaga zakon o delovnih razmerjih iz leta 2007.«

Leto 2010 slabo za panogo

»Podatke o poslovanju panoge leta 2010 še zbiramo. Fizično smo takrat v Sloveniji izdelali slabih pet odstotkov več papirja kot leto prej, vendar prodajne cene papirjev nikakor niso zmogle slediti velikim podražitvam surovin. Na splošno lahko povzamem, da je bilo leto 2010 v primerjavi z letom prej po polno nasprotje, saj je panoga leto 2009 končala z 19 milijoni evra dobička, za leto 2010 bo najverjetneje izkazala izgubo, saj je bilo leto 2010 proti vsem pričakovanjem izjemno neugodno,« je ugotovila Petra Prebil Bašin. Med izjemno slabe okoliščine za poslovanje panoge leta 2010 združenje uvršča: do 100 odstotkov dražje surovine, na primer celuloza in odpadni papir, podražitev energentov, zlasti plina, in dodatne obremenitve s trošarinami, pri plinu in električni energiji. »Cene celuloze so se povišale rekordno hitro zaradi izjemnih okoliščin – med drugim zaradi potresa v Čilu, stavke pristaniških delavcev v Skandinaviji in monsunov v Aziji. Odpadni papir je spet postal predvsem močno iskano blago za izvoz na Kitajsko. Ti hitri cenovni cikli seveda niso koristni za kapitalsko intenzivno industrijo, ki je še zlasti v Sloveniji močno pod udarom nujno potrebnih investicij, če želijo naša podjetja ostati konkurenčna v naši izrazito globalni panogi. Delež izvoza pri nas že zdaj presega 80 odstotkov,« je pojasnila direktorica Združenja papirne in papirno predelovalne industrije pri Gospodarski zbornici Slovenije Petra Prebil Bašin.