Za večji izvoz je treba strniti vse moči

Kdaj ste se v Gospodarski zbornici Slovenije odločili, da boste poskusili slovenski izvoz pospešiti s programom Go International, kakršnega so uspešno uveljavili v Avstriji?

Zamisel se je porodila ob krizi, ko je slovenski izvoz leta 2009 upadel za 19 odstotkov. Ker je izvoz za slovensko gospodarstvo tako življenjsko pomemben, je treba združiti vse moči v državi, da bi ga povečali. Povezati je treba tudi vse možne finančne vire, da bomo bolj učinkovito pomagali gospodarstvu pri vstopanju na nove trge ali pri ohranjanju in krepitvi položaja na njih. Takšno je bilo naše izhodišče. Naša zbornica ima v tujini ogromno stikov, mrežo ustanov, s katerimi sodelujemo, stike imamo tudi z zasebnimi podjetji. Vemo, kako delujejo v tujini, in poskušamo jih posnemati. Pogosto sodelujemo z avstrijsko gospodarsko zbornico. Tako smo prišli tudi do avstrijskega modela podpore izvoznikom Go International Austria. Nekaj takega kot je torej avstrijski program za podporo izvozu smo torej želeli pripraviti tudi v Sloveniji.

Ali nameravate projekt izvesti sami?

Ugotavljamo, da se pri nas zdaj kar nekaj ustanov, ne le naša zbornica, že ukvarja z internacionalizacijo gospodarstva, vsaka ima kakšno prednost. Omeniti moram tudi Javno agencijo Republike Slovenije za podjetništvo in tuje investicije Japti, s katero dobro sodelujemo. Gospodarska diplomacija ima na drugi strani mrežo predstavništev po svetu. Pri vsakem projektu pa so seveda težave s financami, vedno se pojavi vprašanje, kako zagotoviti denar. To velja tudi za program Go International. Ministrstvo za gospodarstvo ima nekaj sredstev za te namene. Težko je tudi najti prave strokovnjake za posamezne države, takšnih kadrov nam primanjkuje. Želimo si torej pripraviti program, ki bo povezal vse te ustanove, in mu zagotoviti finančno podporo. Ključno je, da teh dejavnosti ne more izvajati država, ampak morajo biti v rokah gospodarstva.

Zbornica nima več lastne mreže predstavništev v tujini, kakršno je imela do leta 2005, dokler jo je lahko financirala iz obvezne članarine, do katere po veljavnem zakonu od takrat nima pravice.

Ne, zbornica žal nima več svoje mreže v tujini. Nekakšni nasledniki njene mreže so bili do letošnjega leta tako imenovani PSG, predstavništva slovenskega gospodarstva prek Javne agencije Republike Slovenije za podjetništvo in tuje investicije. Že lani so jih začeli priključevati veleposlaništvom. Mislim pa, da še tako dober ekonomski svetovalec ne more povsem nadomestiti predstavnika iz gospodarstva.

V Avstriji so ta program Go International za spodbujanje izvoza zagnali kakšnih pet let pred izbruhom svetovne in finančne krize, leta 2003, v obdobju gospodarske rasti, vi z njim poskušate zdaj, ko kriza ogroža ali otežuje poslovanje podjetij.

Da, Avstrijci so bili dovolj modri, da so prihodke, ki so se kopičili v času konjunkture, usmerili v takšen program. Vedeli so, da se konjunktura in recesija izmenjujeta v ciklih, in na to so se poskusili pripraviti. To je zdaj njihova prednost, ne samo zaradi denarja, ki ga imajo na voljo za program, ampak tudi zato, ker je takšne programe laže vzpostavljati v obdobju gospodarske rasti, ko ni treba gledati na vsak cent.

Na kakšnih finančnih temeljih si torej zamišljate slovenski program spodbujanja izvoza Go International, ob izdatni podpori proračun skih sredstev?

Menimo, da je takšno partnerstvo nujno, zato smo z našimi predlogi seznanili ministrico za gospodarstvo Darjo Radić in ministra za zunanje zadeve Samuela Žbogarja. Oba sta podprla naše zamisli. Kar pa zadeva financiranje, se zavedamo, da je v položaju, v kakršnem je zdaj državna blagajna, težko zahtevati od države, naj napraska še za ta program. V zbornici smo predlagali, naj ministrstvo za gospodarstvo spremeni 24. člen zakona o zbornicah, tako da bo uvedel obvezni prispevek za internacionalizacijo gospodarstva. Plačujejo naj ga podjetja, ki niso vključena v nobeno od reprezentativnih zbornic. Menimo, da ta prispevek lahko znaša določen promile bodisi od prometa podjetja bodisi od mase za plače, o podrobnostih se bo treba še dogovoriti. Podjetja, ki so že vključena v katero od zbornic, naj po našem predlogu ta prispevek obračunajo znotraj članarin.

Naj ta izvozni prispevek plačujejo tudi podjetja, ki sploh ne nameravajo izvažati?

Da, to je vendarle širši interes. Tudi podjetja, ki svoje izdelke tržijo le v Sloveniji, morajo pričakovati, da nekega dne ne bodo mogla več živeti le od domačega trga. Vsi smo tako zelo odvisni od izvoza, da moramo nekaj prispevati, da bo izvoz vendarle gonilo našega gospodarstva. V Evropsko unijo izvozimo blizu 72 odstotkov izdelkov. V krizi smo postali še bolj odvisni od Evropske unije. Podjetja torej manj vlagajo v oddaljene trge in več v bližnje, čeprav so oddaljeni trgi dolgoročno bolj perspektivni. Hkrati je upadel slovenski izvoz na Balkan, na območje nekdanje Jugoslavije, kar je tudi okoliščina, ki nas mora skrbeti. K temu je seveda prispevala tudi kriza v balkanskih državah, saj imajo tudi na teh trgih težave z brezposelnostjo in plačilno nedisciplino. Povedati pa moram, da je Avstrija izvoz na balkanske trge povečala, tam nas prehitevajo tudi Nemci, z druge strani prihajajo Grki. Na balkanskih trgih nismo več, kar smo bili pred desetimi leti. Ne moremo se več tako zelo zanašati na to območje.

Kakšen je torej vaš rokovnik do zagona programa za spodbujanje slovenskega izvoza Go International?

Mislim, da smo doslej pripravili dobro osnovo. S programom smo seznanili ves politični vrh v državi, tudi poslance. Na vseh ravneh lahko govorimo o načelnem strinjanju sogovornikov. Lahko pa rečem, da brez obveznega prispevka podjetij, o katerem sem govoril, programa ne bo mogoče izvesti. Ne predstavljam si, da bi lahko država v tem času zagotovila financiranje pretežno iz proračunskih sredstev, zbornica ga ne more financirati sama.