Začetek pogajanj o prodaji Ljubljanskih mlekarn

Ljubljana - Danes naj bi se začela pogajanja o prodaji 54,07-odstotnega deleža v Ljubljanskih mlekarnah z družbo Salford. Omenjeni delež prodaja NFD Holding v svojem imenu in imenu družb NFD 1, Zvon Ena Holding, Jata Emona, Zvon Ena ID in Mlekodel.

Predstavniki podjetja Zenos, ki zastopa interese mednarodnega sklada za upravljanje podjetij Salford, so predstavnikom skupine podjetij, zbranih okoli NFD Holdinga, minulo sredo že predstavili okvire svoje ponudbe ter pregledali pravne vidike posla potrebne za začetek pogajanj.

Oglas za javno zbiranju ponudb za nakup 2.369.175 delnic oz. 54,07-odstotnega deleža v Ljubljanskih mlekarnah je objavil NFD Holding v svojem in v imenu družb NFD 1, Zvon Ena Holding, Jata Emona, Zvon Ena ID in Mlekodel. Oglas se je iztekel 30. septembra, prispela pa je le ponudba srbsko-angleške družbe Salford.

Finančna družba NFD Holding je upravo Ljubljanskih mlekarn uradno seznanila z rezultati objavljenega povabila za javno zbiranje ponudb za nakup omenjenega deleža v največjih slovenskih mlekarnah. Uprava Ljubljanskih mlekarn si želi stabilno in razvojno usmerjeno lastništvo, do končne odločitve ponudnika lastniškega deleža pa javnosti ne bo posredovala komentarjev v zvezi s poslom. Sedanjemu lastniku namreč želijo, kot so pojasnili, omogočiti korektno odločitev na podlagi realnih podatkov.

Ljubljanske mlekarne letos načrtujejo 600 milijonov izgube

Na poslovanje Ljubljanskih mlekarn je v minulih dveh letih močno vplival vstop Slovenije v EU in s tem povezani učinki liberalizacije trga. Lansko poslovno leto je podjetje sklenilo z 1,09 milijarde tolarjev čiste izgube iz poslovanja, letošnji načrt pa predvideva okoli 600 milijonov tolarjev izgube.

Po vstopu Slovenije v EU maja 2004 so se znižale cene živil, tudi mlečnih izdelkov, za okoli šest odstotkov, ugotavljajo v Ljubljanskih mlekarnah. Poleg tega mlekarne niso bile več upravičene do visokih izvoznih subvencij, niso več veljala določila dvostranskih sporazumov z republikami nekdanje Jugoslavije, slovenski trg mlečnih izdelkov, ki je bil v preteklosti razmeroma zaprt, pa se je odprl za proizvode izjemno močnih in agresivnih tujih multinacionalk. Vse to se je odražalo v negativnem poslovanju največje slovenske mlekarne.

Nove poslovne okoliščine so Ljubljanske mlekarne v minulih letih prisilile v optimizacijo notranjih procesov in prilagajanje poslovanja evropskim standardom. Tako so izvedli številne naložbe v tehnologijo in v prilagajanje spremenjenim zahtevam okoljske in veterinarske zakonodaje ter zakonodaje varne hrane. V zadnjem obdobju pa se težišče sprememb seli k procesom, ki so primarno vezani na delovanje zunaj podjetja, pojasnjujejo v družbi.

Mlekarne tako spreminjajo strukturo prodanega blaga na tujih trgih, v prodajni program za domači trg so uvedli več novih izdelkov, kmalu bodo začeli uporabljati novo prodajno orodje, zaključili pa so tudi obsežen naložbeni projekt v izgradnjo sodobnega visokoregalnega skladišča.

Ljubljanske mlekarne, ki imajo 720 zaposlenih, so lani od slovenskih kmetov odkupile 272 milijonov litrov mleka. Letno v obratih v Ljubljani in Mariboru ter v sirarni v Kočevju predelajo 60 odstotkov v Sloveniji odkupljenega mleka. Lani je prvič pozitivno poslovala hčerinska mlekarna v Tuzli, ki ima 144 zaposlenih in je v lanskem letu odkupila 19 milijonov litrov mleka od kmetov v BiH.

Ljubljanske mlekarne v Sloveniji na področju prodaje mleka obvladujejo med 55 in 65 odstotki trga, v skupini jogurtov imajo četrtinski tržni delež, v skupini svežih sirov imajo dve tretjini trga in na sirih dobro petino.

Razvojna vizija Ljubljanskih mlekarn do leta 2010, ki so jo zapisali lastniki in uprava podjetja, predvideva razvoj samostojnega podjetja, ki ima cilj ostati prva ali najmanj druga mlekarna med mlekarnami v Sloveniji, na Hrvaškem, v Avstriji in severni Italiji.