Zadnja bitka za plen

Kakor koli kdo razume ali razlaga Preventovo posttranzicijsko zgodbo in dogodke zadnjih dni, se ni mogoče izogniti spoznanju, da gre v bistvu za zadnjo bitko za to, čigav bo Prevent Global.

Objavljeno
27. oktober 2009 22.15
Ivan Praprotnik
Ivan Praprotnik
Če bi zgodbo o Preventovem vzponu in padcu pisala Agatha Christie, bi ji - čeprav je bila mojstrica srhljivk - najbrž nikoli ne uspelo ustvariti pripovedi s tako razburljivo vsebino. Glavni akterji zgodbe o Preventu, predvsem njegovi snovalci Jože Kozmus, Nijaz Hastor, Gorazd Fale, Janko Zakeršnik in drugi, niso pisatelji, pa jim je to uspelo. Večina domnevnih junakov je iz Preventove zgodbe že izstopila, ostala sta le še dva - Janko Zakeršnik in Nijaz Hastor. Kakor koli kdo razume ali razlaga Preventovo posttranzicijsko zgodbo in dogodke zadnjih dni, se ni mogoče izogniti spoznanju, da gre v bistvu za zadnjo bitko za to, čigav bo Prevent Global.

Še pred desetimi leti vrhunsko slovenjgraško podjetje, v katerem kdaj tudi niso vedeli, kam bi z denarjem, je zdaj pred zlomom. Razlogov je več. Eden poglavitnih je, da možje, ki so ga vodili v njegovih najlepših letih, niso znali usmeriti ladje, ki ji je v jadra kar nekaj let pihal čudežni veter. S palube so denar metali v morje, misleč, da tako dobičke vlagajo v nove, donosne naložbe. Naveza Wolfsburg-Slovenj Gradec ali Nijaz Hastor-Jože Kozmus je držala skoraj dvajset let. Takrat se v Preventu, ne v Slovenj Gradcu ne v Nemčiji, ni moglo zgoditi nič nepredvidljivega. Zdaj, ko sta v igri ostala le še dva igralca, sta trčila Zakeršnik in Hastor, ki bi Prevent rada (pre)uredila vsak po svoje.

Ko je bil Prevent na vrhuncu, so modreci slovenjgraškemu krmarju Jožetu Kozmusu, ki so ga medtem zaradi stran vrženega denarja za nikoli uresničeni projekt laserskih kartic vrgli z ladje, svetovali, naj ne investira v panoge, ki jih ne pozna, in naj Nijaza Hastorja ne pusti čisto k mizi s Preventovimi dobrinami. A glej, zgodilo se je ravno to; mnogi pravijo, da ne brez razloga.

Danes se matična Preventova ladja potaplja. Na njej je še tisoč tristo marljivih šivilj, ki so imele ves čas borne plače in so lastnikom prigarale sanjske denarce. Zdaj je napočil trenutek, ko naj bi padla zadnja odločitev o prihodnosti Preventa Global, nekdaj matične Preventove luke. V bitki za plen - in prestiž - ne odstopita ne Zakeršnik ne Hastor. Drugi pa ne morejo nič več pomagati.

Res je, kar hitro in nezdravo zraste, hitro oveni. Škoda je le za nič krive ljudi, ki jim je Prevent dajal kruh.

Iz sredinega Dela.