Zadnji signal KBC?

Sporočilo prvega bančnika belgijske KBC slovenskim medijem lahko razumemo kot morda zadnje v nizu signalov slovenski vladi, da se je KBC z njo še pripravljena pogovarjati, a bistveno drugače, kot so ta »pogajanja« in stiki potekali doslej.

Objavljeno
19. junij 2006 22.09
Miha Jenko, novinar gospodarske redakcije Dela
Sporočilo prvega bančnika belgijske KBC slovenskim medijem lahko razumemo kot morda zadnje v nizu signalov slovenski vladi, da se je KBC z njo še pripravljena pogovarjati, a bistveno drugače, kot so ta "pogajanja" in stiki potekali doslej. Z njimi ne more biti zadovoljna nobena stran, še več, zdajšnje dogajanje v zvezi z NLB je poraz tako za vlado kot za KBC.

André Bergen je sicer večkrat poudaril, da njegove izjave niso del pogajalske taktike, nanizal je vrsto zelo konkretnih korakov k prodaji deleža v NLB, in dodal, da bi svojo slovensko naložbo lahko prodali že včeraj, takoj ko bi dobili ustrezno ponudbo. Kljub tej presenetljivi konkretnosti – od flamskih bankirjev je sicer včasih težko dobiti celo potrditev, ali so v Ljubljani ali ne – pa vrat za dogovor s slovensko vlado ni zaprl. Dejstvo je, da tudi KBC ta čas ne ustreza prodaja deleža v NLB – navsezadnje bi s tem priznala svojo napačno strateško odločitev za prihod na slovenski trg. Po drugi strani pa je Belgijce mogoče razumeti, da jih je minilo potrpljenje, saj so bila pogajanja (če jih sploh lahko tako imenujemo) med njimi in predstavniki finančnega ministrstva res zelo neobičajna in so bila po besedah mnogih virov bolj ali manj zasebni konjiček finančnega ministra Andreja Bajuka. Še več, vlada, presenetljivo, o prihodnosti in dokapitalizaciji NLB (v nasprotju z NKBM in Telekomom) doslej sploh ni resno razpravljala, kljub temu, da ji je ukrepanje javno predlagala celo v tovrstnih zadevah zelo previdna Banka Slovenije.

Pričakovali bi, da se bo slovenska vlada hitro odzvala na vrženo rokavico v Bruslju. Odločitev o strateški prihodnosti NLB (z belgijskimi, avstrijskimi, italijanskimi ali pa nemara ruskimi ali slovenskimi solastniki) bo seveda pripadla premieru Janezu Janši in njegovim svetovalcem. Mnogo dejstev govori za tezo, da bi za NLB boljše strateške lastnike od KBC težko našli, vsaj na kratki rok. A če premier misli, da ima v rokah boljšega aduta, naj to le javno pove, saj potrebuje NLB odgovornejše državne lastnike pa tudi bolj ambiciozno vodstvo, kakor jih ima zdaj.