Zaenkrat najbolj na udaru kovinska industrija

Ljubljana - Vpliv gospodarske krize je po oceni ZSSS najbolj viden v kovinski in elektro ter tekstilni industriji, posledice pa začenjajo čutiti tudi v kemični industriji. V ZSSS se bojijo, da bo subvencioniranje skrajšanega delovnega časa samo prestavilo odpuščanja delavcev.

V največji sindikalni centrali, Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS), ocenjujejo, da je vpliv gospodarske krize zaenkrat najbolj viden v kovinski in elektro industriji ter tekstilni industriji, posledice začenjajo čutiti tudi v kemični in nekovinski industriji, pa tudi v storitvenih dejavnostih.

Kot je povedal izvršni sekretar za pravno področje in področje delovnih razmerij pri ZSSS Andrej Zorko, podrobnejše podatke o stanju po podjetjih še zbirajo, saj so prejšnji teden vzpostavili informacijski sistem, prek katerega jim sporočajo dogajanja v podjetjih.

Po njegovih besedah se bojijo, da bodo podjetja, ki so zaprosila za subvencijo, odpuščala po preteku obdobja (do šest mesecev), v katerem zaradi prejemanja subvencije ne smejo odpuščati. "Zakon o delnem subvencioniranju polnega delovnega časa ni usmerjen k ohranitvi delovnih mest. Bojim se, da bo samo premaknil odpuščanje delavcev," je dejal Zorko.

Opozarja, da nihče ne nadzoruje, kdo je upravičen do subvencije; tako se lahko po njegovem za skrajšanje delovnega časa (in prejemanje subvencije) odločijo tudi dobro stoječa podjetja. Poleg tega, pravi, se delodajalci odločajo za prerazporejanje delovnega časa ali pa delavce pošiljajo na kolektivne ali individualne dopuste, v sindikatu pa zaznavajo tudi primere spreminjanja plačnega sistema, in sicer prehajanje na urne postavke, s čimer bi se lahko po njegovem delodajalci izognili plačevanju nadur.

Vlada je v četrtek kot enega od ukrepov sprejela, da bo v Sloveniji za financiranje industrijskih podjetij, predvsem za t.i. slovenski avtomobilski grozd, prek SID banke na voljo približno 300 milijonov evrov.

Izvršni sekretar za ekonomsko področje Ladislav Rožič meni, da bi podjetjem najbolj pomagali s skrajšanjem plačilnih rokov države, ki da je eden največjih neplačnikov. V veliko pomoč podjetjem bi lahko bil po njegovem tudi zamik plačil npr. elektrike, katere cene so se zvišale. Rožič sicer nasprotuje neposredni denarni pomoči podjetjem, saj da bi se ta le prelila v roke lastnikov.