Zahtevajo zvišanje minimalne plače

Ljubljana - Kot je na današnji novinarski konferenci v Ljubljani pojasnil predsednik ZSSS Dušan Semolič, se za nizkimi plačami pogosto skrivajo nesposobni managerji in pogoltni lastniki, ki jim je v prvi vrsti dobiček, ne znajo pa v podjetje pripeljati proizvode oz. storitve z višjo dodano vrednostjo.

Študija: odrasla oseba potrebuje vsaj 562,07 evra mesečno

V ZSSS poudarjajo, da je zaradi nizkih plač in nizkih pokojnin, so vse oblike socialnih transferjev v Sloveniji še vedno pomemben dejavnik zniževanja revščine. Brez družinskih in socialnih prejemkov bi se po izračunih ZSSS stopnja revščine podvojila. Skoraj četrtina oz. 23 odstotkov prebivalcev Slovenije bi se soočalo z revščino, med starejšimi osebami pa bi bilo takih celo 32,9 odstotka.

Kot so pojasnili na ZSSS, je študija minimalnih življenjskih stroškov na inštitutu za ekonomska raziskovanja pokazala, da odrasla oseba potrebuje za preživetje vsaj 562,07 evra mesečno. Zvišanje minimalne plače na 600 evrov neto je po mnenju ZSSS možna ob hkratni spremembi dohodninske zakonodaje in oprostitvi plačila dohodnine za delavce, ki imajo do 617 evrov neto mesečne dohodninske osnove.

Semolič: Smo v odločilnem času

"Ni prav, da se vse stroške reducira na stroške dela. Dvig delavskih plač je obenem sredstvo za dvig gospodarske rasti. Dvig teh plač bo dvignil tudi povpraševanje. Delavski razred bi na dvig plač najprej odreagiral z večjim povpraševanjem. Bogati sloji z dvigom premoženja praviloma to usmerijo v kapitalske trge, varčujejo," je izpostavil Semolič.

Prepričan je, da smo v odločilnem času - ali bomo izhode iskali po poti socialnega dialoga s spreminjanjem kolektivnih pogodb, da pridemo do dviga delavskih plač, ali pa da bi do dviga prišli s stavkami.

Dvig plač je po mnenju ZSSS tudi pritisk na to, da bi prišli do prave poti za izhod iz krize. "Dvig plač bi prisilil delodajalce, da bi iskali nove tehnologije, nove posle, nove trge, da bi bili bolj uspešni v marketinških prijemih. Če tega ne bo, bo vse po starem. Kapital in dobički bodo šli v finančne špekulacije, po poti zniževanja delavskih pravic, torej po poti, ki je pripeljala v to krizo," je opozoril prvi mož ZSSS.

ZSSS je proti temu, da bi zviševanje neto delavskih plač iskali v zniževanju prispevkov za pokojninsko, invalidsko in zdravstveno zavarovanje. "To pomeni zniževanje pravic iz teh blagajn, in privatizacijo teh sistemov, kar je voda na mlin najbogatejšim slojem. Smo za to, da se iščejo rezerve pri davkih, zlasti pri odpravi davka od dohodnine pri delavskih plačah, s čimer bi omogočili njihov dvig," je izpostavil Semolič.

Višje minimalne plače, manj zaposlenih

Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) je v odzivu na zahtevo po zvišanju minimalne plače pojasnila, da dviga ta trenutek ne bi preneslo niti povprečno slovensko podjetje niti država. Multiplikativni učinki 42 odstotkov višje minimalne plače bi večino slovenskega gospodarstva pahnili v neizogibno in drastično zmanjšanje - po ocenah GZS za 74.000 - zaposlenih, so pojasnili v GZS.