Tiskane izdaje
Kar nekaj je svetlih točk letošnje poletne turistične žetve, a še več ostaja temnih senc, zaradi katerih bi morala slovenske »gospodarje« boleti glava. Svetla točka letošnje sezone je, da je bilo v večini slovenskih turističnih središč julija celo več turistov kot prejšnje leto in da se avgusta nasmiha podoben dosežek. Ocenjeno čez palec - turistična letina bo po številu gostov zelo podobna lanski, če pa bo za odstotek ali dva slabša kot lanska rekordna, je seveda še zmeraj spodbudno. Slaba plat letošnje sezone je, da je turistični obisk statistično soliden predvsem na račun domačih gostov. Podatek bi moral slovenske turistične delavce vsaj malce skrbeti, saj je turizem uspešen, ko se postavlja s primernim obiskom tujih turistov in tedaj pomaga pozitivno uravnavati zunanjetrgovinsko bilanco, predvsem pa, ko je finančno uspešen. In tukaj se začenjajo letošnje turistične »uganke«.
Svetla točka slovenskega turizma je tudi dejstvo, da je državi ob pomoči evropskih skladov uspelo za turistično promocijo zagotoviti nekaj čez dva milijona dodatnih evrov, torej približno eno tretjino več, kot za promocijo namenja sicer. Slaba plat tega podatka je vnovično spoznanje, da država za turistično promocijo namenja premalo. Četudi bi podvojila svojih letnih šest (promocijskih) milijonov evrov, bi to bilo premalo za državo, ki menda misli resno s turizmom.
Dobra plat letošnje sezone je bila uvedba cestnih vinjet za krajše obdobje, toda tuji turisti so še zmeraj bentili, češ, kako malo se lahko vozijo za ta denar. Resda so marsikje čakali v kolonah, toda niti pomisliti ne smemo, kakšne bi šele bile avtomobilske kače, če vinjet ne bi bilo. Vinjete so nedvomno precej spodbudile tudi domači turizem. Vsaj dnevnih izletnikov je bilo na račun vinjet več, ker tistim, ki se dnevno odpravljajo na morje (ali v hribe), ni treba vsak dan znova plačevati cestnine. Slaba plat močno razvitega dnevnega izletništva je, da v številnih slovenskih turističnih krajih (ob morju še posebej) nanje niso pripravljeni in ne vedo, kaj bi z njimi.
Turistični sezoni v Sloveniji so bili doslej tudi dokaj naklonjeni vreme in turistični delavci, ki so celo cenili svoje storitve. A tu se spisek svetlih točk skorajda neha. Medtem ko so se v Zagrebu hvalili, da so z organizacijo dveh koncertov legendarnega ansambla U2 rešili zagrebško turistično sezono, so v Ljubljani odpovedali edini letošnji nastop velike pop zvezde. Nasploh je bilo letos s prireditvami ob slovenskem morju žalostno kot že dolgo ne. Veliko o tem pove, da se mora Portorož hvaliti z nastopom Jana Plestenjaka, ki je skupaj z ognjemetom v ta kraj zvabil več tisoč ljudi. V Istri so (mimogrede) gostili Eltona Johna, v Furlaniji Brucea Springsteena ... Dokler v Slovenijo ne bodo znali zvabiti pravih zvezd in pripraviti odmevnih prireditev, bo težko prepričevati, da gre za razvito ekskluzivno turistično ponudbo. Slednja bo bolj spominjala na vaško dvorišče s provincialno promenado. Portorož je na tem področju nazadoval.
Tudi morje je bilo doslej nadpovprečno čisto. A namesto da bi katera od obmorskih plaž doživela kvalitativni preskok, so inšpektorji porezali ograjo najdražji in najbolj vzdrževani v slovenskem Primorju (Meduzi), da so lahko med razkošne ležalnike in senčnike v imenu licemerske enakopravnosti spustili tudi kakega klošarja, ki so jih zdaj prisiljeni preganjati z varnostniki. Svetla točka slovenskega turizma je prav gotovo tudi koprski terminal za potniški promet, na katerem je letos že doslej pristalo več gostov (tudi z luksuznih turističnih križark) kot v vsem lanskem letu. In ti gosti izdatno odkrivajo slovenske lepote. Toda namesto da bi spodbujali gradnjo potniškega terminala, se je slednji znašel pod lupo preiskovalcev med projekti, ki naj bi bili sporni za bivšo upravo Luke Koper. Rezanje ograj na plažah, oviranje potniškega terminala, preprečevanje uresničevanja golf igrišča pri Portorožu so samo trije primeri slovenskega turističnega brezumja, ko politika dovoljuje svojim državnim birokratom, da uničujejo še zadnje možne razvojne adute. Svetla točka portoroškega turizma je tudi ohranitev portoroškega letališča, ki so ga hoteli pred poletjem najbolj vneti politčiki že zapreti, namesto da bi, raje obratno, pomagali odpreti kakšno letalsko linijo. Tudi piranski akvarij bodo vendarle obnovili, a žal šele jeseni in premajhnega. O načrtovanih otočkih pred Izolo in nujnem igralniškem preustroju pa smo raje tiho, ker so takšni projekti, gledano iz slovenske »vasi«, tako in tako menda samo pravljice in politični opij za ljudske množice.
Če bosta torej ob vsem tem recesiji navkljub v slovensko turistično blagajno na koncu vendarle vnovič kapnili vsaj približno dve milijardi evrov (hotelirji opozarjajo, da bo zaslužka manj), bo to zasluga vremena in drobtinic, ki jih Sloveniji pušča turistična reka na poti v daleč bolj velikopotezno Hrvaško. O zamujenih priložnostih pri tako neambicioznih in med seboj nagajivih turističnih Slovencih pa raje drugič.
Iz ponedeljkove tiskane izdaje Dela
