Zakoni niso najboljši, a država mora ukrepati

Poslanci so se strinjali, da je dolžnikom treba stopiti na prste, a GZS s spremembami ni zadovoljna. Sprejeli so novelo o upravljanju kapitalskih naložb.

Objavljeno
04. marec 2011 12.59
Katarina Fidermuc, gospodarstvo, Anže Voh Boštic, delo.si
Katarina Fidermuc, gospodarstvo, Anže Voh Boštic, delo.si
Ljubljana - Država je dobila zakonska sredstva proti dolžnikom, ki zamujajo s plačili: v svežnju ukrepov za boljšo plačilno disciplino so novi zakon o preprečevanju zamud pri plačilih ter spremembe in dopolnitve zakonov o davku na dodano vrednost in javnih naročilih. O vseh treh so poslanci odločali po hitrem, nujnem postopku. Poslanci SDS so se do zadnjega upirali novemu zakonu o plačilnih rokih. Andrej Vizjak (SDS) je še pred zadnjim glasovanjem svaril, da je vzrok za plačilno disciplino drugje - v kreditnem krču. Koalicija je imela o nujnem svežnju nekaj dvomov, a v vladnih strankah je prevladal optimizem, o katerem je Borut Sajovic iz LDS povedal: »Plačilna disciplina je ena od zgodb, ki jo moramo končati, da gremo lahko uspešno naprej.« Poslanci so izglasovali tudi spremembe zakona o upravljanju kapitalskih naložb. O vseh besedilih se bo izrekel še državni svet, ki ima možnost vsak zakon zavrniti in ga vrniti državnemu zboru v ponovno odločanje. Drugače pa je vlada pri vseh zakonih za boljšo plačilno disciplino predvidela, da bodo začeli veljati takoj po objavi v uradnem listu, le nekatere določbe bodo postale veljavne nekaj mesecev pozneje, na primer pri obveznem pobotu.

»S predlogom zakona, ki je pred nami, želimo zajeziti plačilno nedisciplino v Sloveniji. Plačilno nedisciplino lahko opredelimo kot neupoštevanje zneskov, dogovorjenih rokov in načinov poravnave obveznosti. Vse navedeno se je v trenutnih zaostrenih gospodarskih razmerah pokazalo kot velik problem,« je o zakonu o preprečevanju zamud pri plačilih povedala državna sekretarka na ministrstvu za finance Mateja Vraničar. Po njenih pojasnilih bo zakon varoval male upnike pred njihovimi velikimi dolžniki, vendar bodo morali tudi upniki sami vpreči vse sile za poplačilo svojih terjatev. Radovan Žerjav iz stranke SLS, ki se je odločila podpreti vladni zakon, je dal vedeti, da zakon po njegovem mnenju ni najboljši, a boljši od nič: »Kakor koli zadevo obračamo, boljših rešitev od predlaganih še nismo videli in jih ni bilo. Skrajni čas je že, da storimo nekaj glede plačilne discipline ali, če hočete, nediscipline v Sloveniji.« Zakon o plačilnih rokih je po besedah Mateje Vraničar v današnjem nujnem svežnju temeljni ukrep proti plačilni nedisciplini. Podpira ga zakon o davku na dodano vrednost z omejitvijo pravice do odbitka vstopnega davka: to pravico bo mogel zavezanec izkoristiti šele, ko bo plačal račun dobavitelju.

Državni zbor je včeraj na predlog vlade spremenil tudi zakon o upravljanju kapitalskih naložb. Novela zakona je za razburjenje poskrbela že v sredo, ko je zaradi zapletov na seji parlamentarnega odbora za finance in monetarno politiko premieru Borutu Pahorju svoj odstop ponudila gospodarska ministrica Darja Radić.

GZS se zavzema za veto
Zvedeti je mogoče, da bo poskušala Gospodarska zbornica Slovenije v državnem svetu doseči veto na zakon o preprečevanju zamud pri plačilih. Zbornica zakonu odločno nasprotuje, posebno zaradi napovedi obveznega pobota in poseganja v pogodbeno svobodo pri plačilnih rokih. Za svoje člane je že pripravila obrazce, s katerimi naj se družbe pridružijo pozivu za veto.