Tiskane izdaje
Politično-lobistični spopad za člane nove uprave NLB se je v zadnjih tednih skoncentriral predvsem okoli enega samega vprašanja: ali bo v upravi tudi Matej Narat, ki ga je leta 2002 v vodilno ekipo NLB, spomnimo se, da proti volji tedanjega predsednika Marka Voljča, delegirala takrat vladajoča LDS. Zelo ambiciozni Narat se je v naslednjih petih letih razvil v prvega operativca banke, kot najbolj odgovoren za poslovanje z velikimi podjetji v letih 2002-2007 pa je imel neizbežno opravka tudi s posojili, ki so pozneje dobila oznako tajkunska.
Glede na to, da je - zaradi letošnjega zapleta z enim od takšnih posojil - moral z vrha NLB oditi prvi finančni strokovnjak LDS Draško Veselinovič, je logično, da so zdaj v tej stranki najbolj nasprotovali Naratovemu ponovnemu imenovanju v upravo, mnenja, da bi moral oditi, skupaj s celotno staro odpravo, pa je bil vseskozi tudi razvojni minister Mitja Gaspari. Po drugi strani pa je imel omenjeni bančnik največjo oporo v krogih blizu Zaresa in gospodarskega ministra Lahovnika in tudi v nekaterih članih nadzornega sveta, ki so poudarjali predvsem njegove izkušnje, operativne sposobnosti in kontinuiteto vodenja.
Večina nadzornikov NLB je v ponedeljek izglasovala predlog predsednika uprave Boža Jašoviča za novo, petčlansko upravo, brez spornega Narata, zato so se še povečale razpoke v nadzornem svetu banke, ki se menda čedalje bolj deli na »praktike« in »profesorje«. Pri tem pa so se nadzorniki zdaj znašli še v neprijetnem položaju, saj so »pozabili«, da ima banka ob novi upravi še tri člane obstoječe uprave, z mandatom, ki formalno traja do leta 2012. S to trojico se vsaj po naših podatkih ni do včeraj nihče od lastnikov ali nadzornikov temeljito pogovoril o načinu njihovega predčasnega odhoda iz uprave. Če obojestranskega zadovoljivega dogovora ne bo, se kaj lahko zgodi, da bo nova uprava NLB začela delati šele prihodnje leto.
Kakor koli bo že ta razplet razrešen, pa lahko rečemo, da za NLB leto 2009 mineva v znamenju ene same krize korporativnega upravljanja in vodenja. V razkošni pisarni na Trgu republike 2 so se letos zvrstili kar trije predsedniki uprave (Kramar, Veselinovič, Jašovič) - vsak pa je pustil trpek priokus: najprej je bila udarna politična in medijska tema Kramarjeva milijonska nagrada, temu je sledil bliskoviti Veselinovičev vzpon in padec na spolzkem parketu tajkunskih posojil, na koncu pa je tudi nadvse previdni in zadržani Božo Jašovič ostal napol zvezanih rok, saj mu ta hip nihče od nadzornikov ne more odgovoriti, kdaj bo lahko začel delati z novo ekipo.
Zaradi kadrovskih zapletov v NLB se tudi gospodarstveniki pritožujejo, da v tej ugledni banki nimajo ustreznega sogovornika. Je v takšnih razmerah in z upoštevanjem drugih kriznih okoliščin (rekordna recesija, kreditni krč, vladna bitka proti tajkunom) sploh kaj čudnega, da je NLB na vrhu najbolj »zakrčenih« slovenskih bank in da tako rekoč skoraj ne sklepa novih pomembnih poslov, temveč le reprogramira stara, po možnosti netajkunska posojila? Skrajni čas je torej, da nova vodilna ekipa čim prej začne delati.
Iz sredine tiskane izdaje Delo
