Celje, Ljubljana – V družbah, v katerih imata mariborska Zvona pomembnejše lastniške deleže, za zdaj zaradi insolventnosti holdingov niso izpostavljeni poslovnim ali celo razvojnim tveganjem. Se pa večina direktorjev strinja, da so ta čas kapitalske vrednosti družb nekajkrat manjše od dejanskih vrednosti in bi bili ob morebitni razprodaji deležev Zvonov ti razmeroma poceni in lahko dosegljivi kupcem. Če pri razprodaji ne bosta sodelovala državna Kad in Sod, to zanje ne pomeni pomembnega tveganja, v nasprotnem primeru pa bi v nekaterih družbah kupci lahko dobili odločujoče deleže, s čimer bi lahko uveljavili tudi zmanjšanje ali, če bi šlo za konkurenco, celo ukinitev dejavnosti. Vendar so takšni scenariji vsaj za zdaj malo verjetni. Holdinga Zvon Ena in Zvon Dva bosta namreč zaradi prezadolženosti svoje naložbe najbrž morala prodati. »Veliko drugih rešitev kot odprodajo naložb ne vidim,« meni predsednik uprave Ilirike Igor Štemberger. Ob tem pojasnjuje: »Teoretično je sicer mogoče, da neki lastnik v ozadju, torej Cerkev, odkupi terjatve, v imenu in za Zvonova vrne bankam dolg ter vzpostavi likvidnost. A za kaj takega skoraj ni možnosti.«
Za Steklarno Rogaško
težko najti kupca
Zvon Ena Holding je večinski lastnik Steklarne Rogaška, ki je po več letih lani poslovala dobro in je prav tako po dolgih letih delavcem izplačala tudi božičnico. Judita Vrečar iz Rogaške je pojasnila, da za zdaj ne morejo ocenjevati tveganj zaradi insolventnosti svojega lastnika. »Lastniki so bili doslej do nas zelo korektni, čeprav prej niso mogli računati na dividende. Trenutno je težko govoriti o vplivu insolventnosti lastnika na našo družbo. Če se bo zgodilo, da jo bodo morali prodati, se je treba zavedati, da je v naši dejavnosti težko najti kupca. Najslabša možnost bi bil kupec, ki ne bi bil zainteresiran za nadaljevanje dejavnosti,« pravi Vrečarjeva.
»Domnevamo, da so lastniški deleži nekaterih naših lastnikov zastavljeni pri bankah in najbolj logična posledica bi bila, da bo nekdo prevzel omenjene deleže. Vendar v tem trenutku tega tveganja ni,« odgovarja Tomaž Benčina, predsednik uprave Cinkarne Celje, na vprašanje, kakšno tveganje lahko zanje pomeni insolventnost holdinga Zvon Ena. Ta ima v družbi četrtinski delež, tretjino pa državna Kad in Sod. »V tem trenutku za Cinkarno ni neposrednega tveganja. Veliko se govori o prodaji deležev v Cinkarni, vendar se na nas v zvezi s tem še nihče ni obrnil. Seveda pa tudi usoda Zvona ni jasna in bo treba počakati na prihodnje dogodke in odločitve,« meni Benčina.
Zdenko Zanoški, direktor celjskega Etola, je prepričan, da zaradi zgolj desetine deleža Zvon Ena Holdinga in Zvon Dva Holdinga v Etolu razmere v Zvonih zanje niso poslovno najpomembnejše. »Njihova insolventnost s eveda v ničemer ne vpliva na Etol, delež, ki ga imajo, pa ni zanimiv niti za našo konkurenco. Etol ima precej razpršeno lastništvo, zato lahko v skrajnem primeru delež Zvonov le spremeni lastnika,« pravi Zanoški.
V Termah Dobrna želijo solventne lastnike
»Seve da razmere v holdingu Zvon Ena, ki je pomemben lastnik Term Olimia in družbe Olimia bazeni, ne vplivajo na naše poslovanje. Če bomo dobili novega lastnika, bomo morali o tem razmišljati. V preteklih letih so se obetale velike spremembe lastništva Term, vendar se nazadnje niso zgodile. V prihodnje želim le stabilne razmere in takšne lastnike, ki bodo zainteresirani za razvoj turizma na Kozjanskem,« pravi direktor Term Olimia Zdravko Počivalšek.
Jožetu Duhu, direktorju najstarejšega slovenskega zdravilišča Terme Dobrna, se komentiranje razmer v ho ld ingu Zvon Ena ne zdi primerno. Opozarja pa, da pripravljajo strategijo petletnega razvoja term, pri če mer bo zelo pomembna pripravljenost lastnikov na sodelovanje. Posledično bo ta seveda odvisna od njihove solventnosti.
Direktor Cetisa Roman Žnidarič zaradi tega, ker je njihov največji lastnik Cetis Graf, ki je v lasti Zvon Dva Holdinga, vplivu usode Zvona na Cetis ne pripisuje posebnega pomena. Prvi mož Heliosa Uroš Slavinec zaradi bolezni vpliva plačilne nesposobnosti lastnikov ni komentiral, a bo za pojasnila na voljo prihodnji teden.
Bodo prvi lastniki banke, nato tujci?
Kdo bodo lastniki teh podjetij, je odvisno tudi od bank, pričakuje analitik Igor Štemberger. Ta meni, da imata Zvonova svoje naložbe zavarovane pri bankah, zato jih bodo te zasegle, podobno kot so zasegle delnice Šrotovega Infond Holdinga v Pivovarni Laško in Mercatorju. »Vprašanje pa je, ali bodo banke naložbe hitele unovčevati ali bodo organizirale resen proces. Če bo ta proces strokoven, ni razloga, da bi bila podjetja razvrednotena,« pravi naš sogovornik. Ob tem dodaja, da so nekatera podjetja Zvonov kakovostna, veliko povpraševanje po njih pa utegne ceno še povišati. A kupci bodo tujci, saj v Sloveniji ni dovolj kapitala za nakup takšnih podjetij, ocenjuje Štemberger.