Žarnić o vrednotenju nepremičnin: Izsiljevanje bo visoko obdavčeno

Z vrednotenjem nepremičnin bomo vedeli, koliko je kaj vredno, če bo pri gradnji infrastrukturnih projektov kdo hotel izsiljevati, bo plačal visok davek, je rekel minister za okolje. Ministrstvo bo največji investitor.

Objavljeno
17. februar 2011 10.39
Borut Tavčar, gospodarstvo
Borut Tavčar, gospodarstvo
Ljubljana – Projekt vrednotenja nepremičnin je koristen, vendar ne toliko zaradi davkov, ki so lahko odločitev vlade, temveč zato, ker je prinesel model, zaradi katerega »bomo vedeli, koliko je kaj vredno«. »Če bo pri gradnji infrastrukturnih projektov kdo hotel izsiljevati, bo plačal zelo visok davek,« je minister za okolje Roko Žarnić med drugim povedal gospodarstvenikom in veleposlanikom na poslovnem zajtrku Ameriške gospodarske zbornice. Roko Žarnić je povedal, da je nujen nov način ravnanja z okoljem. Evropska unija hoče biti pri tem vodilna, a Kitajska in ZDA zelo hitro sledijo, veliko delajo in malo govorijo. »Prav kmalu se lahko zavemo, da nismo več vodilni,« je dejal Žarnić, ki vidi veliko možnosti v boljšem izkoristku gozdnega bogastva.

Vendar ne za ogrevanje, saj kurjenje lesa povzroča izpuste trdnih delcev. Žarnić meni še, da Slovenija nima najugodnejših razmer za sončne in vetrne elektrarne. Pri zadnjih velja, da pravi veter pogosto piha na območjih Natura 2000. »Ostane le voda,« pravi minister.

Na posege v prostor bo pomembno vplivala tudi nova kmetijska politika. Žarnić je tako omenil, da si bodo za obvoznico mimo Škofljice vzeli štiri ali pet let, v tem času pa najprej prenovili nekatere druge ceste in 20 kilometrov železnice do Kočevja. »To bo čas za nov premislek o avtocesti po Ljubljanskem barju,« je povedal Žarnić.

Pohvalil se je, da bo ministrstvo za okolje in prostor v prihodnjih štirih ali petih letih največji investitor, saj bo imelo za projekte za ravnanje z odpadki, odpadnimi vodami in podobno na voljo 1,5 milijarde evrov kohezijskega denarja. Pri tem je napovedal, da Slovenija ne potrebuje prvotno predvidenih 15 regijskih centrov za odpadke, temveč kvečjemu devet, dovolj bosta tudi dve sežigalnici, v Ljubljani in Mariboru.

Na očitek, da v Sloveniji postopki umestitve objektov v prostor potekajo preprosto prepočasi in da so prezapleteni, je Žarnić odgovoril s predlogom, da je treba izbrati dobre pripravljavce dokumentov, ki niso nujno najcenejši. V pripravi občinskih prostorskih načrtov pa da mora Mop upoštevati postopke, saj si ne more privoščiti, da bi bili načrti narejeni na hitro in slabo, potem pa se vlekli na sodiščih.