Žarnić: Slovenija si prizadeva za 30-odstotno zmanjšanje emisij

Ljubljana - Na kratkem obisku v Sloveniji Connie Hedegaard, evropska komisarka za podnebno ukrepanje, ni dobila konkretnih zagotovil Slovenije o zmanjševanju emisij, je pa izrazila zadovoljstvo, da razmišljamo podobno kot Evropska komisija. Minister za okolje in prostor Roko Žarnić je pojasnil, da so se bolj kot o načinu doseganja ciljev pogovarjali o kakovosti življenja državljanov, ki je v vseh točkah povezana s spopadanjem s podnebnimi spremembami.

Žarnić je še povedal, da napori na poti v nizkoogljično družbo ne bodo le finančni, temveč se bodo dotikali dobre volje in inovativnosti vsakega posameznika. Slovenija sicer pripravlja strategijo boja proti podnebnim spremembam do leta 2050 (glavni elementi bodo nared predvidoma do poletja) in nov zakon o podnebnih spremembah. S komisarko so se pogovarjali tudi o skupni mednarodni dejavnosti, saj ideja Evropske unije postaja ideja sveta. „Celo malce zaskrbljeni smo, ker naše ideje ponekod že udejanjajo. Zato je nujen razmislek, kaj lahko stori EU, da bo spet prevzela pobudo v svetu," je dejal Žarnić.

Med predlogi vlade je tudi to, da bi šlo več denarja iz kohezijskega sklada za ukrepanje proti podnebnim spremembam, energetiko in promet. Pri tem je pomembno, da kohezijski denar zagotovi tudi nova delovna mesta.

Connie Hedegaard je po srečanju s predstavniki okoljskega, finančnega in gospodarskega ministrstva ter službe vlade za podnebne spremembe dejala, da je sodelovanje s Slovenijo zelo dobro. To je pomembno, saj je EU mešanica starih in novih članic z različnimi interesi. „Slovenija ima zato pomembno vlogo. Razmišljamo vzporedno, hočemo biti ambiciozni," je povedala.

Dodala je, da je treba ukrepati hitro, saj zdaj stroški ne bodo tako visoki. Če nič ne storimo, bo zelo malo možnosti, da bo imelo sredi stoletja devet milijard ljudi zagotoljene osnovne potrebe. „Evropska unija si je pred tremi leti prva na svetu postavila cilje za zmanjšanje emisij. Zdaj ima domače cilje že več kot 80' držav. Pomembno je, da potisnemo še malo naprej," pravi komisarka.

Direktor službe za podnebne spremembe Jernej Stritih je opozoril, da lahko Slovenija reši svet le v sodelovanju z drugimi državami. V mednarodnih pogovorih pa je za Slovenijo pomembno, kako ohraniti in obračunati prispevek gozdov, kako skupaj z Evropsko komisijo urediti tranzitni promet in kako uporabiti več evropskega denarja za boj s podnebnimi spremembami tako v energetiki kot v prometu in kmetijstvu.

Na vprašanje Dela, ali se Slovenija pridružuje državam, ki predlagajo obvezno 30-odstotno znižanje emisij do leta 2020 (namesto zdaj veljavnega 20-odstotnega), je Žarnić odgovoril, da se niso pogovarjali o konkretnih zavezah in ukrepih. "Težimo k temu, da bi se pridružili, a imamo težavo s tranzitnim prometom, emisijami iz industrije in domačih kurišč, po drugi strani pa velik potencial v gozdovih," pravi Žarnić. Stritih je ob tem opozoril, da Slovenija izvaja že vrsto ukrepov, nazadnje so uvedli subvencioniranje električnih avtomobilov, a vse ukrepe je treba še pospešiti. „In jih močno povezati z delovnimi mesti, inovacijami in tehnološkim razvojem," je dodal Žarnić.

Komisarka je povedala še, da si Evropska unija k mednarodnemu dogovoru prizadeva že vrsto let, na vrhu v Cancunu pa so vnovčili vse neformalne dogovore iz Kobenhavna. "Podnebne spremembe ne bodo čakale. Preteklo leto je bilo eno najtoplejših, največje je bilo tudi izhlapevanje vode," je opozorila. Dejala je še, da se Kjotskemu protokolu ne kaže kar odpovedati, saj so za opredelitev vseh točk protokola potrebovali 12 do 14 let. "Veliko elementov tega protokola bo moralo veljati še naprej, sicer bomo izgubili mnogo let dela."

"Privabiti bo treba veliko zasebnega kapitala. V Evropski komisiji pa se pogovarjamo, kako evropski proračun še bolj usmeriti v posodobitve energetske in druge infrastrukture," je na vprašanje Dela, ali bo za vse, tudi pametna elektroenergetska omrežja, dovolj denarja, odgovorila Hedegaardova. Povedala je še, da so energetska prenova stavb in pametna omrežja lokalna dela in ne bežijo drugam. Po njenih besedah bo treba poleg tega bolj usmeriti tudi ogromne kmetijske subvencije. Več bi morale dobiti kmetije, ki delajo v dobro vseh, denimo, ščitijo vodne vire, proizvajajo zeleno energijo ali bogatijo oskrbo z zdravo hrano.