Tiskane izdaje
Indeks gospodarskih pričakovanj javnosti se določi na podlagi odgovorov na tri vprašanja, ki merijo osebno doživljanje krize, pričakovanja prihodnjega razvoja gospodarskega položaja v državi in pričakovano osebno porabo denarja. Pri vsakem vprašanju je ponujenih pet odgovorov, ki se stopnjujejo od najbolj pesimističnih do najbolj optimističnih. Vprašanja in odgovori nanje so natančneje predstavljeni v priloženem grafu.
Na prvo vprašanje - ali živijo bolje ali slabše kot pred krizo - je več kot polovica anketiranih, 56,2 odstotka, odgovorila, da zdaj živijo enako kot pred krizo. Da živijo slabše kot prej, jih je zatrdilo 35,7 odstotka, 5,9 odstotka, da živijo precej slabše, da bolje, pa 2,2 odstotka. Nobeden od anketiranih ni odgovoril, da zdaj živi precej bolje.
Drugo vprašanje - kakšen bo po njihovem v prihodnje gospodarski položaj Slovenije - kaže na rast optimizma glede splošne gospodarske rasti. Sicer še vedno največ vprašanih, kar 50,7 odstotka, pričakuje, da se bo gospodarski položaj letos poslabšal, a je to najmanjši delež, odkar so marca začeli meriti indeks. Nadaljnjih 5,3 odstotka jih odgovarja, da se bo gospodarski položaj močno poslabšal. Da bo ostal enak kot lani, jih meni 28,7 odstotka, izboljšanje pa pričakuje 15,3 odstotka anketiranih.
Tretje vprašanje - koliko denarja nameravajo nameniti za osebno porabo - pa kaže nekoliko bolj pesimistično sliko. Enako denarja kot lani namerava porabiti 40,6 odstotka vprašanih, manj kot lani pa skupaj 49,6 odstotka. To je največji delež doslej. Tistih, ki pravijo, da bo njihova osebna poraba letos narasla, je manj kot desetina. Kot kaže, je denarja za osebno porabo začelo vse bolj primanjkovati.
Iz odgovorov na omenjena tri vprašanja se izračuna indeks gospodarskih pričakovanj javnosti. Ta se razteza na lestvici od 0 do 100. Srednja vrednost je torej 50; kar je manj, pomeni pesimistična pričakovanja, kar je več, optimistična. Tokrat znaša indeks 38, torej pesimistično pričakovanje. Je malenkost nižji kot prejšnji mesec, tako da o spremembi gospodarskih pričakovanj javnosti na splošno ne moremo govoriti. Vendar pa iz odgovorov na posamezna vprašanja lahko razberemo, da se spreminja razmerje med splošnimi pričakovanji in osebno usodo. Po eni strani se krepi optimizem glede splošne gospodarske rasti v državi, po drugi pa se ljudje bojijo, da bodo imeli sami na razpolago vse manj denarja.
Iz ponedeljkove tiskane izdaje Dela
