Tiskane izdaje
Andrej Kocič, predsednik uprave Zavarovalnice Triglav, je že včeraj za Delo poudaril, da Triglav kot največja zavarovalnica zaradi krize ni na udaru, zlasti ne tako kot največja svetovna zavarovalnica AIG. Andrej Kocič: »V Sloveniji zavarovalniška zakonodaja zelo ostro predpisuje, kam smejo zavarovalnice nalagati, kaj so dovoljeni naložbeni razredi in kakšna je maksimalna izpostavljenost po posameznih razredih. Že zaradi tega smo zavarovalnice konservativne institucije, ki na prvem mestu upoštevamo načelo varnosti, ki ji sledita likvidnost in solventnost in šele potem dobiček. Seveda tudi v zavarovalnicah nalagamo sredstva, da bi ustvarili čim večji dobiček, a če tehtamo med dobičkom in varnostjo, se odločimo za varnost. Torej smo konservativni vlagatelji, kar nam v krizi, kakršna je zdaj, koristi.«
Kako pa je s slabimi naložbami, kakor tista v propadli banki Lehman Brothers, kjer je Triglav imel nekaj vloženih milijonov? Kocič je odgovoril, da imajo seveda tudi v Triglavu nekaj tovrstnih naložb; v Lehman Brothers so imeli štiri milijone evrov, kar pa je predstavljalo 0,25 odstotka njihovih portfeljskih naložb. Skratka malo, in še to v skladu s prej omenjenimi omejitvami. Poleg te je Triglav imel še nekaj morebitno nestabilnih naložb, ko so se začele sesuvati največje svetovne banke in zavarovalnice, a so to vse Triglavove majhne naložbe, ki ne morejo bistveno vplivati na njegovo uspešnost. Seveda se je Triglavovim naložbam zaradi tega zmanjšala vrednost, opazna pa je tudi zmanjšana prodaja naložbenih življenjskih zavarovanj. Ta upad poskušajo nadomestiti z drugimi vrstami zavarovanj ali kakor je dejal Andrej Kocič, ki ostaja optimist: »Kot je v tem trenutku videti, bomo letos, kakor smo načrtovali, obračunali za milijardo evrov premije.« Kakor koli, Agencija za zavarovalni nadzor dobro nadzoruje zavarovalniške naložbe, zato je možnost, da bi se slovenskim zavarovalnicam zgodilo kaj zelo hudega, veliko manjša, je menil Kocič.
Mihael Perman, direktor Agencije za zavarovalni nadzor, je potrdil, da pretirane bojazni, da bi bile naše zavarovalnice zaradi krize zelo prizadete, resda ni. Kljub temu so že začeli zelo podrobno pregledovati in preverjati kapitalsko ustreznost zavarovalnic, ki pa bo zaradi povečane količine podatkov, ki jih po predpisih te dni pričakujejo, še bolj globinsko. Mihael Perman: »Po trenutno razpoložljivih podatkih neposredno ni ogrožena nobena slovenska zavarovalnica, gotovo pa bodo njihovi dobički za leto 2008 skromnejši. Tiste zavarovalnice, ki so prevzele tudi jamčenje glavnice pri naložbenih zavarovanjih, bodo seveda imele večje probleme kot tiste, ki so to tveganje prepustile zavarovancem.«
Pobegi: nekajodstotni, a tudi četrtinski
O begu vlagateljev in sredstev iz skladov, čeprav menda še zdaleč niso pogubni, upravljavci skladov prej momljajo, kakor pa jasno poročajo. Tudi pregledi, ki jih ponujajo na spletnih straneh, so različni: tako glede tega, koliko sredstev je v skladih, kakor tudi tega, koliko so jih izgubili v zadnjem mesecu. Za ponazoritev: deset Triglavovih vzajemnih skladov je imelo 10. oktobra letos za 358 milijonov evrov sredstev, še konec septembra pa 422 milijonov. Zmanjšanje je predvsem posledica zmanjšanja tržnih vrednosti naložb, saj je bilo v oktobru odlivov, kakor je odgovorila predsednica uprave Tanja Miklavc Maček, le za 1,4 milijona evrov. Vzajemni skladi NLB so imeli v septembru za 5,4 milijona neto izplačil, je odgovoril predsednik uprave NLB Skladi, upravljanje premoženja, Robert Kleindienst, iz Ilirike pa so nam odgovorili, da so od začetka septembra do 9. oktobra pri čisti vrednosti sredstev izgubili 26,5 odstotka.
Tako je tudi v KBM Infond, kakor je zatrdil njen predsednik uprave Stanko Brglez. Padci donosov posameznih skladov so se od začetka leta pa do 30. septembra gibali med 3,12 odstotka in 35,17 odstotka. Donosnost največjega sklada, Infonda BRIC, je samo v letošnjem septembru padla za 16,76 odstotka. KBM Infond trenutno večinoma kupuje delnice družb proizvajalcev hrane, iz energetskega sektorja in farmacije. Za te menijo, da bodo tudi v recesiji poslovale dobro, je še izjavil Brglez.
Izplačilo začasno zaustavi le zaprtje borze
Letos so imeli manj kot deset odstotkov odlivov strank iz skladov, so nam sporočili iz Raiffeisen Bank. Ta je prejšnji teden zaradi velikih nihanj delnic na ruski borzi za dva dni zaustavila trgovanje s skladi, ki imajo pomemben delež portfelja vezan na rusko borzo. Kot so nam sporočili iz te družbe, zaradi tega ni bilo mogoče izračunati vrednosti enote premoženja (VEP). Na vprašanje, ali so bila s tem onemogočena izplačila in ali kdo zaradi tega ni bil izplačan, so nam odgovorili, da so bila vsa naročila, oddana v tem času, izvedena po VEP, ki je bila izračunana prvi dan po ponovnem trgovanju na ruski borzi. Kot so nam zatrdili, zdaj normalno izplačujejo sredstva.
V Abančni družbi za upravljanje so poleg izplačil zaznali tudi menjavo sredstev iz delniških skladov v manj tvegane vzajemne sklade, kot so obvezniški in denarni, so nam sporočili iz te družbe. V Abančni DZU rešitev vidijo v večjem poznavanju industrije vzajemnih skladov oziroma drugih produktov finančne industrije in dodajajo, da so se podobne krize že dogajale, zato v očeh dolgoročnega vlagatelja ne bi smele povzročiti večjih odmikov od načina uresničevanja začrtanih finančnih ciljev.
Čeprav se vzajemni skladi spoprijemajo z negativno donosnostjo, dolgoročni vlagatelji, ki so pametno razporedili svoje naložbe, niso imeli večje škode, je dejal Jože Dover, član uprave Probanke upravljanje. »Ker pa v Sloveniji večina vlagateljev kot temeljno merilo pri vlaganju v sklad upošteva le preteklo kratkoročno donosnost, pričakujem, da bo sedanja kriza prečistila trg tako, da bodo ljudje bolj pazljivo kot doslej razporejali svoje prihranke ter da bo v prihodnje več sredstev kot doslej naloženih v uravnotežene in obvezniške sklade,« je izjavil Dover, ki pričakuje tudi zmanjšanje zadolževanja za naložbe v tvegane investicije.
Kaj lahko stori nadzornik, Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP), v teh kriznih razmerah? ATVP je odgovorila: »Tekoče spremlja, ali družbe za upravljanje, ki upravljajo vzajemne sklade, poslujejo skladno s predpisi in svojimi pravili upravljanja, ter zagotavlja, da so vlagatelji o poslovanju vzajemnih skladov ustrezno in pravočasno obveščeni. Družbe za upravljanje tako javno objavljajo dnevne podatke o vrednosti enote premoženja, do 15. dne v mesecu pa morajo na svojih spletnih straneh objaviti tudi mesečna poročila o poslovanju skladov, ki jih upravljajo.« Naj vas torej spomnimo, danes je 15. dan v mesecu in od svojega upravljalca sklada zahtevajte podatke o poslovanju, kamor verjetno sodijo tudi tisti o izgubah zaradi finančne krize.
Iz tiskane izdaje Dela.
