Zaživel program Varni na internetu

Ljubljana – Zaradi te ugotovitve, in ker so v zadnjih dveh letih zaznali vnovičen porast števila internetnih incidentov, so zagnali nacionalni program ozaveščanja o informacijski varnosti (Varni na internetu). Tudi podatek, da so se uporabniki interneta na Si-cert lani največkrat obrnili po nasvet ali po odgovore na splošna vprašanja, kaže na to, da je tak projekt potreben.

Program Varni na internetu (www.varninainternetu.si) izvaja arnes, glavnino strokovnega dela opravljajo v Si-certu, ki sodi pod okrilje javnega zavoda, denar za projekt pa prispeva ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo. Za izdelavo spletne strani, promocijske materiale in drugo so porabili nekaj več kot 47.000 evrov, medtem ko bodo letos za medijske zakupe, izobraževanja in stojnico na nekaterih sejmih do 100.000 evrov. »Naša želja je, da to postane stalen program, ki se bo prilagajal aktualnim trendom. Takoj ko bomo ugotovili, da se prevladujoči pojavi spreminjajo, se bomo lotili tistih tem,« je povedal vodja Si-certa Gorazd Božič.

Program se bo sicer na začetku osredotočal na tri glavne teme: spletne prevare, krajo identitete (predvsem na družabnih omrežjih) in spletno bančništvo. Kot je pudarila koordinatorka programa  Jasmina Mešić lahko sami največ naredimo za svojo zaščito, saj večina prevarantov uspeva prav zaradi naivnosti uporabnikov. Gorazd Božič je na naše vprašanje, zakaj ljudje še vedno nasedajo nigerijskim in drugim prevaram odgovoril, da se goljufi vedno prilagajajo trenutnim razmeram - zadnji primer je izkoriščanje grške finančne krize - in da prevarance po navadi premamijo obljube o visokih zaslužkih. »Zato menim,
da imamo še ogromno prostora za ozaveščanje, uporabnikom lahko damo zelo jasna navodila, kako se obnašati v določenih situacijah,« je dodal Božič.

V zadnjem času se napadi, prevare in goljufije selijo na mobilne naprave, kar zaznavajo tudi v Si-certu. Vendar po Bižičevih besedah ta problem še ni tako pereč, da bi se z njim morali intenzivno ukvarjati. Zato pa so se osredotočili na mala podjetja, predvsem tista z zgolj nekaj zaposlenimi, ki običajno nimajo strokovnjaka za informacijsko tehnologijo. Tem želijo, tudi v sodelovanju z Obrtno-podjetniško zbornico, svetovati, kaj lahko sami naredijo za zaščito svoje informacijske infratrukture in za hitrejše reševanje težav.