Zbirka receptov za razvojni premik

Služba vlade za razvoj in evropske zadeve je s pomočjo Umarja pripravila in predstavila sveženj ukrepov za povečanje konkurenčnosti slovenskega gospodarstva. Veljati naj bi začeli še letos.

Objavljeno
21. februar 2011 21.15
Božena Križnik, gospodarstvo
Božena Križnik, gospodarstvo
Ljubljana – Med ključnimi dokumenti, s katerimi vlada spremlja uresničevanje začrtanih programov iz razvojne strategije, ugotavlja njihovo učinkovitost in na podlagi analize stanja snuje nove ukrepe, je po novem tudi letno poročilo o konkurenčnosti.

Danes so avtorji poročila, služba vlade za razvoj in evropske zadeve, s pomočjo vladnega Urada za makroekonomske analize in razvoj (Umar), na tiskovni konferenci predstavili prvo poročilo o konkurenčnosti. Odslej bo to standardno letno poročilo, s katerim bo vlada lahko jasno identificirala glavne probleme, ugotavljala posledice neukrepanja pa tudi, kakšne spremembe so nujne za izboljšanje gospodarske konkurenčnosti.

Sveženj ukrepov temelji na pregledu stanja, ki je precej skrb vzbujajoče. Gospodarska kriza je prekinila poprej dokaj hitro slovensko razvojno dohitevanje EU. Izkazalo se je, da rast ni temeljila na povečevanju produktivnosti (nizka produktivnost je predvsem posledica neustrezne strukture slovenskega gospodarstva). Vrsta slabosti je pripeljala do tega, da je Slovenija, izrazito izvozno usmerjena in odvisna, v zadnjih letih poslabšala konkurenčni položaj na tujih trgih – sorazmerno so se zmanjševali njena stroškovna konkurenčnost in tržni deleži, nazadovala pa je tudi po globalni konkurenčnosti.

Služba vlade za razvoj je zato pripravila ukrepe na petih najbolj kritičnih področjih; uvesti jih bo mogoče še letos. Ukrepi, ki jim bodo v kratkem sledili še drugi, bodo vrsto let dovolj jasna orientacija, kaj storiti, da bo Slovenija fiskalno spet v kondiciji, ki bo omogočala oblikovanje potrebnih strukturnih oziroma razvojnih premikov. Ukrepe – za zdaj jih je v svežnju 26 – je danes predstavil razvojni minister Mitja Gaspari.

Odpravninski sklad

Na področju zaposlovanja bo treba najprej zmanjšati ovire za zaposlovanje in odpuščanje. Pri tem je Gaspari podprl idejo, da bi vzpostavili poseben odpravninski sklad, v katerega bi vplačevali sukcesivno vsi delodajalci. V primeru odpovedi pogodbe torej odpravnine ne bi bremenile delodajalcev. Tako jim ne bi bilo več v interesu zaposlovanje za določen čas, tveganja izplačila odpravnin bi se porazdelila med vse, pravico do odpravnine pa bi dobili tudi delavci, ki so delali za določen čas.

Oživili in modernizirali naj bi socialni dialog, in to na najvišji ravni, med sindikati in delodajalci, pa tudi na panožni oziroma podjetniški ravni. Na tej naj bi se v resnici pogovarjali o realnih kategorijah; ne bi smeli več dopustiti, da bi plače prehitevale rast produktivnosti.

Aktivna politika zaposlovanja naj bi posrkala presežke delavcev (starejših in mladih) v programe javnih del in socialnega podjetništva. Med drugim naj bi razvijali storitve dolgotrajne oskrbe. Četrti ukrep je deregulacija poklicev; pri nas je reguliranih kar 350 (kar kaže našo »cehovsko mentaliteto«), v EU pa v povprečju okoli 100. Ukrep, ki še ni v celoti izdelan in zadeva učinkovitost visokega šolstva, pa bo spodbudil prenos znanja visokošolskih institucij do uporabnikov.

Čiščenje bank

Ukrepov za izboljšanje plačilne discipline (preprečevanje zamud pri plačilih, spremembe zakonov o DDV in o javnih naročilih) Gaspari ni posebej predstavil, saj jih je vlada že sprejela.

Dlje se je zaustavil pri učinkovitem financiranju podjetij in spodbujanju razvojnih naložb. Vlada nadzornim svetom in upravam bank, ki so na račun unovčevanja zavarovanj za slabe kredite pridobile deleže podjetij in delnice, s katerimi nimajo kaj početi, zaslužka pa jim ne prinašajo, predlaga, naj tovrstno premoženje prenesejo na posebne sklade za prenovo podjetij.

Dokapitalizirali naj bi jih predvsem investicijski skladi iz tujine (Gaspari pravi, da zanimanje za tovrstne naložbe obstaja), ki bi terjatve prevzeli in unovčevali, banke pa bi se jih rešile, dobile obveznice s fiksnim donosom in obnovile svoj denarni tok ter izboljšale bilančni položaj. Gaspari pri tem nasprotuje vmešavanju države, angažira naj se, pravi, zasebni kapital. Banke v državni solasti bi morale tudi oblikovati oddelke za restrukturiranje slabih naložb. Naslednji štirje ukrepi so: dokapitalizacija bank, obdavčitev bilančne vsote bank in hranilnic, zagon delovanja razvojne platforme in podpora razvojnim naložbam podjetij.

Skromna donosnost

Učinkovitejše upravljanje državnega premoženja bo zahtevalo prevetritev strategije kapitalskih naložb države, saj podatki kažejo, da je zdaj njihova donosnost zgolj 1,4-odstotna. Ukrep za učinkovitejše delovanje gospodarskih javnih služb pa zadeva predvsem komunalna podjetja, posodobitev zastarelih predpisov in vzpostavitev njihove jasnejše lastniške strukture.

Zadnje poglavje so administrativni postopki in ovire. Sem sodijo vsebinska in rokovna optimizacija procesov umeščanja v prostor, novosti pri vpisovanju lastništva v zemljiško knjigo (zakon je v obravnavi, Gaspari se zavzema za to, da bi poleg pooblaščenih vlagateljev predloge še naprej lahko vlagale tudi fizične osebe) in uvedba davčnih blagajn. Poenostavili naj bi plačevanje davkov in povečali učinkovitost delovanja sodišč v gospodarskih zadevah, predvsem v stečajih in prisilnih poravnavah, denimo, s specializacijo sodišč. In slednjič, z racionalizacijo in poenostavitvijo postopkov naj bi zagotovili ustreznejše podporno okolje ter hitrejše črpanje evropskih sredstev.