Zdaj bo pa dovolj!

Politično-sindikalnih igric na Slovenskih železnicah ima občinstvo v podobi uporabnikov storitev, od potnikov do naročnikov tovornih prevozov, vsaj od referenduma dovolj. A razgrete železničarske glave tega očitno niso doumele. Drugače si ponovno precej različne ocene včerajšnje druge zaporedne opozorilne stavke enega od devetih velikih sindikatov na SŽ ni mogoče razložiti. Generalni direktor ima seveda prav, ko trdi, da bi ob tekoči izgubi za preživetje morali predvsem delati. Res pa ravno tako ni produktivno, da se sindikalnih pogajanj udeležuje celotno poslovodstvo, ki ima zanesljivo tudi pametnejše delo. A prav ima tudi sindikalni vodja, ko trdi, da bi se ob napovedi stavke morali tudi pogajati. Končno ima po svoje prav tudi delavski direktor, ko trdi, da gre za politično stavko proti enovitosti SŽ, delitev je bila izglasovana na referendumu, proti prevzemu upravljanja infrastrukture, ki je po evropskih vzorih sedaj v pristojnosti agencije in proti sedanji vodilni (sindikalni) strukturi.

Da so odločilni dejavnik na slovenskih tirih sindikalisti, je bilo znano že pred objavo sedanjih stavkovnih zahtev in razlage vzrokov, med katerimi je zapisano, da je poslovodstvo pod očitnim vplivom sedanjih in nekdanjih sindikalistov in da ni pripravljeno na enakopraven dialog z vsemi socialnimi partnerji. Da očitek očitno drži, je pokazalo že prvo srečanje pogajalskih skupin. Poslovodstvo je kljub drugačni zahtevi druge strani vztrajalo, da v njegovi skupini ostane tudi delavski direktor. Kaj ni njegova funkcija predvsem zastopanje interesov delavcev? Pa čeprav iz drugega sindikata.

Stavkovne zahteve so sicer precej za lase privlečene in poslovodstvo bi takoj moralo privoliti v izločitev delavskega direktorja. Tako bi dobili v roke aduta. Namesto tega so si z omalovaževanjem prve opozorilne stavke dali še drugi avtogol. Stavkajoči so namreč že med stavko poudarjali, da so zaporo prometa omilili na minimum. A poslovodstvo je na nadaljevanje pogajanj prišlo šele dan pred stavko, ponudilo pa ni nič novega, čeprav so sami priznali, da stavkajoči zahtevajo samo še drobiž. Kot bumerang se jim je vrnila napoved celodnevne stavke. Mar ni ena od funkcij pogajanj tudi rahljanje stališč obeh strani, ne pa zaostrovanje?