Ženske so pravičnejše in manj tvegajo

Ljubljana – V 15 nadzornih svetih znanih slovenskih gospodarskih družb, seveda tudi vseh osmih iz prve (borzne) kotacije, sedi bore malo žensk, v treh od njih pa jih sploh ni. Nadzorni sveti so ženskam ponekod na široko odprli vrata, kakor je to, denimo, »zakon« v vsesplošno zmagoviti Krki, v finančnih trdnjavah NLB ali pa Zavarovalnice Triglav pa jih preprosto ni. Toda več žensk v organih upravljanja podjetij je sodobno gibanje, če ne kar nuja; evropska komisija je prejšnji teden pozvala k enoletni akciji – za večjo prisotnost žensk v upravnih odborih. Dr. Sergeja Slapničar, izredna profesorica na Ekonomski fakulteti v Ljubljani, pravi, da lahko menedžerji celo več zaslužijo, če jih nadzirajo ženske, a potrjuje se tudi, da so v povprečju manj nagnjene k tveganim odločitvam kot moški. Dodajmo, da je zadnje lahko zanimiva ugotovitev za čas krize in tudi težavnega iskanja izhoda iz nje. V nadzornih svetih slovenskih gospodarskih družb je navzočnost žensk preprosto skromna. Samo v dveh velikih družbah se lahko pohvalijo z res solidnim ženskim nadzorniškim zastopstvom, še zlasti v Krki, ki je tudi sicer slovenski podjetniški biser. Torej dvom, da v velikem podjetju ženske ne bi zmogle kakovostno opravljati zahtevnega nadzorniškega dela, preprosto odpade. Enako radodarno so nadzorniška vrata odprta tudi v Istrabenzu, samo da je tam več žensk, ki so v NS kot predstavnice zaposlenih, v Krki pa prevladujejo kot predstavnice kapitala. Več kot eno žensko nadzornico imajo, kot ugotavljajo tudi pri Združenju nadzornikov Slovenije, še v Slovenskih železnicah (3), Merkurju (3) in družbi ACH (2). O tem, kako so ženske zastopane v menedžerskem svetu, drugič, gotovo pa tudi tam niso prevladujoči spol.

Kako njihovo zastopanost v organih upravljanja, zlasti v nadzornih svetih podjetij, ocenjujejo tri strokovnjakinje, ki so hkrati poslovne ženske in dobre poznavalke corporate governancea tako v teoriji kot v praksi: dr. Sergeja Slapaničar, Anja Strojin - Štampar in Irena Prijović? Zakaj je po njihovem mnenju pomembno, da so ženske navzoče v poslovnem svetu, in kje so vzroki, da jih je še vedno zelo malo? Ali je tako zato, ker se ženskam na teh odgovornih funkcijah ne zaupa ali pa so za to delo premalo zainteresirane?

Več žensk v NS – manj tveganja v podjetjih

Dr. Sergeja Slapničar, izredna profesorica na Ekonomski fakulteti v Ljubljani, tudi članica NS Krke, je odgovorila: »Ženske so v Sloveniji premalo zastopane v organih upravljanja.« Temu je tako, ker nekoliko bolj uravnoteženo usklajujejo svoje življenjske interese med službo in družino in ne postavljajo tako izrazito na prvo mesto službe. »Vzrok, da se ne prebijejo v upravne organe slovenskih podjetij, po mojem mnenju izhaja iz tega, da so milejše pogajalke, kar posledično odseva njihov položaj,« pravi Slapničarjeva. Navaja tudi zanimive izsledke raziskav: po skandinavski so tisti menedžerji, ki jih nadzirajo NS, v katerih so ženske bolje zastopane, celo bolje plačani kot tisti, ki jih nadzirajo pretežno moški. Še zanimiveje pa je, da so ženske menda slabše plačane v tistih NS, kjer prevladujejo. Zelo zgovorna je tudi raziskava nizozemskih avtorjev, ki jo navaja Slapničarjeva in kaže, da so ženske v povprečju bolj nagnjene k poštenemu poročanju o rezultatih kakor moški. »Rezultati raziskave, ki jo trenutno delam, nakazujejo, da so ženske v povprečju manj nagnjene k tveganim odločitvam kot moški. Torej, imenovanje žensk v uprave in nadzorne svete bi lahko omililo tveganja, povečalo poštenost poročanja in hkrati zmanjšalo pritiske na prejemke,« pravi Slapničarjeva.

V krizi so ženske rešitev

Tudi Anja Strojin - Štampar, članica uprave Kapitalske družbe in predsednica NS Aerodroma (verjetno ena redkih žensk, ki jim je pri nas uspelo priti na čelo nekega NS), pravi, da ni enopomenskega odgovora, zakaj v poslovnem svetu in nadzornih organih prevladujejo moški, saj glede na sposobnosti ženske ne zaostajajo za njimi. »Ko se ženske odločimo za vodilno delo v podjetjih ali članstvo v nadzornem svetu, to nalogo opravljamo zelo odgovorno in zavzeto. Imamo močno razvit čut za sodelavce in druge lastnosti, ki jih opredeljujemo kot ženske, ki pa so prav tako pomembne za dobro opravljanje korporacijskih funkcij. Vzrok, da nas je v poslu manj, je lahko tudi (ne)zaupanje, vendar, po mojem mnenju, povsem neupravičeno. Zanimiv je pojav, da se v kriznih razmerah odgovorna delovna mesta pogosto zaupajo prav ženskam. V praksi se neredko izkazuje, da so najuspešnejši ravno mešani timi,« razlaga Anja Strojin - Štampar.

Irena Prijović, generalna sekretarka Združenja nadzornikov Slovenije (ZNS) in članica NS družbe Petrol, je odgovorila: »O Sloveniji ocenjujemo, da v njej ta tema še nima ustrezne pozornosti, saj se večinoma ukvarjamo s tem, da bi prešli od naključne sestave NS kot merjenja moči posameznih delničarjev na skupščini k načrtovani sestavi NS, ki naj bi bila čim bolj raznolika in komplementarna, kar zadeva strokovni profil in izkušnje članov v skladu s potrebami, strategijo in cilji družbe. Pri raznolikosti sestave je spolna raznolikost le eden od kriterijev, ki pa ni najpomembnejši.

Ženske se tudi redno udeležujejo različnih izobraževanj in med tistimi, ki imajo nadzorniški certifikat združenja, jih je kar 30 odstotkov. Toda: » Še vedno imamo veliko NS, tudi pomembnejših delniških družb, kjer v njihovi sestavi ni žensk (na primer NLB, Zavarovalnica Triglav, Telekom Slovenije, Sava, Pivovarna Laško).«

Evropska komisija: Več žensk v organe upravljanja!

Zanimiva je enoletna akcija, h kateri je prejšnji teden pozvala podpredsednica evropske komisije Viviane Reding, ki se je na začetku marca sestala z vodjema največjih evropskih podjetij –, za večjo navzočnost žensk v upravnih odborih javnih delniških družb. V prihodnjih letih, do leta 2015, naj bi te družbe dosegle 30-odstotno zastopanost žensk v upravnih odborih in do leta 2020 že kar 40-odstotno. In če se zadeve ne bi premikale v to smer, bi utegnila evropska komisija razmišljati celo o zakonski normiranosti ženskih kvot, ki so, kot pravi Redingova, začasna rešitev takrat, ko ni nobene druge.

Kakor navaja Irena Prijović, je po najnovejši raziskavi med največjimi evropskimi družbami le 12 odstotkov žensk v upravnih odborih teh družb in le tri odstotke jih predseduje tem organom. Najuspešnejše države pri zagotavljanju ženskih kvot so nordijske. Tako med največjimi javnimi družbami na Norveškem najdemo kar 39 odstotkov žensk v upravnem odboru, na Švedskem okrog 25 in približno odstotek manj na Finskem. Slovenija je po tej raziskavi pristala pri desetih odstotkih.