Tiskane izdaje
Ljubljana - Še do pred tednom vročo temo poletja, ki so ji kot že leta doslej zviševala temperaturo pogajanja o odkupni ceni pšenice, je ohladilo neurje s točo in orkanskim vetrom. Katastrofalne razsežnosti ujme, s katero je narava že drugič v mesecu dni na naših tleh dokazovala svojo nepredvidljivo moč in še siloviteje opozorila na posledice spreminjanja podnebnih razmer, so se pokazale tudi na žitnih poljih. Dobršen del od polovice še nepospravljenega pridelka pšenice, za katero so pridelovalci želeli iztržiti več, kot so jim bili domači odkupovalci pripravljeni plačati, je v le nekaj minutah požela ujma.
Tako so se zamajale tudi napovedi o dobri letini. Ta bi morala biti (in najbrž tudi bo kljub ujmi) obilnejša, saj je bilo po lanski nenormalni podražitvi žita na domačem in svetovnem trgu jeseni posejanih več površin. Pšenico in piro so pridelovalci posejali na več kot 38.000 hektarih in s tem za petino presegli setev iz leta prej. Za nekoliko več kot 12 odstotkov so se povečale tudi površine pod ječmenom (na 20.833 hektarov), kar naj bi po svoje pripomoglo k večji samopreskrbi s krmnim žitom. Ob pravšnji odkupni ceni pšenice bi se povečala tudi preskrba domačih porabnikov te surovine. Lani so predelovalci v Sloveniji odkupili 60.000 ton pšenice. Letna poraba je še vedno okrog 200.000 ton, kar pomeni, da je vsaj polovica pšenice za domačo preskrbo s kruhom dokupljena, predvsem na Madžarskem. Doslej največji odkup pšenice v Sloveniji je star že več let in znaša 113.000 ton, toda ta rekord naj bi pomagali doseči tudi s preprodajo določenih količin ceneje kupljene pšenice v sosednji državi in prodane po višji izpogajani ceni doma.
Ker je lansko povpraševanje po žitu presegalo ponudbo na trgih po svetu in se je glede na to ustrezno zviševala tudi cena na borzah, so slovenski pridelovalci za pridelek iztržili več kot leto prej. Toda že mesec po tem, ko so sklenili kupčijo z domačimi prevzemniki, so ugotovili, da bi lahko iztržili še kaj več. Od odkupovalcev, ki so se sklicevali na sklenjene pogodbe in z njimi dogovorjeno ceno, so poskušali izsiliti poračune z ustreznim dodatkom k pogodbeni ceni. Nič kaj uspešno. Zato so bili z izkupičkom za prodano pšenico še najbolj zadovoljni tisti, ki so lahko skladiščili svoj pridelek in ga oddali pozneje, ko je bil dražji.
Zaradi visoke cene žit v preteklem letu so se tudi evropski pridelovalci jeseni odločali za obilnejšo setev. S pšenico je bilo posejanih za pet odstotkov več površin kot leto prej. Tudi podatki svetovne organizacije za prehrano (FAO) potrjujejo skupno povečanje površin pod pšenico. Letošnji pridelek je bil posejan na 220,5 milijona hektarih površin. Dobre napovedi letine na večjih pridelovalnih površinah so pocenile žito na evropskem trgu in tudi pri nas. Še pred žetvijo se je kmetom nasmihala cena 230 evrov za tono, začetek julija pa jo je znižal na 185 evrov za najbolj kakovostno pšenico, kolikor so nazadnje zahtevali pridelovalci od domačih odkupovalcev v nedokončanem pogajanju konec prejšnjega tedna. Tudi z utemeljitvijo, da jim v sosednji Avstriji zanjo ponujajo 190 evrov za tono. To je bila tudi cena, od katere odkupovalci v pogajanju s pridelovalci niso odstopili.
Koliko bodo na oblikovanje prodajne cene pšenice vplivale po neurju na glavo postavljene razmere v Prekmurju, kjer pridelajo glavnino slovenske pšenice, je še težko napovedati. Po nekaterih napovedih pa bi lahko dosegla 200 evrov za tono.
V Žitu ne bodo hiteli
Žito letos ne bo hitelo z nakupom pšenice kot lani, ker bodo, kot pravi Iztok Bricl, predsednik uprave družbe, zaradi zadostnih zalog lanske pšenice še lahko počakali na nadaljnje dogajanje na trgu. Ob obilni letini so se cene na svetovnem trgu že znižale, pravi. Čim večji nakup slovenske pšenice je zanje seveda zanimiv, dodaja. Tudi nakupi v bližnji soseščini, saj so tako transportni stroški nižji. »V Sloveniji bi lahko po dobri različici dosegli do 40-odstotno samopreskrbo pri žitaricah, zdaj smo pri nekoliko več kot 20 odstotkih. Pridela se sicer več, ampak je za krmo in drugo. Če bi se dobro sporazumeli s pridelovalci, bi lahko dosegli že omenjenih 40 odstotkov samopreskrbe. Cena bo tolikšna kot na trgih v svetu z dodanimi prevoznimi stroški, v višje ne bomo privolili.« Žito odkupi največ od 15 do 20 odstotkov od okrog 80.000 ton vseh potrebnih količin pšenice v Sloveniji. »Če je bomo dobili v Sloveniji 20.000 ton, bo dobro, realno pričakujem, da je bomo okrog 15.000 ton,« je še pred ujmo v Prekmurju napovedal Bricl.
Strategija prilagajanja podnebnim spremembam
Vremensko dogajanje te dni je znova opozorilo, da se bo moralo kmetijstvo začeti prilagajati podnebnim spremembam, ki krojijo pridelavo. Na resornem ministrstvu so v sodelovanju s strokovnjaki že spomladi poskrbeli za pripravo načrta, strategije prilagajanja slovenskega kmetijstva in gozdarstva podnebnim spremembam, ki ga je junija obravnavala tudi vlada. Slovenija se je s tem med prvimi državami EU vpisala na seznam tistih, ki so sprejele takšno strategijo, se je po vladni seji pohvalil minister za kmetijstvo Iztok Jarc. Bilo je le dan po tem, ko je kot oreh velika toča v Posavju oklestila pridelek poljščin in obrala letošnji pridelek sadja in grozdja. Le čez teden dni pa je neurje z močnim vetrom in točo povzročalo gorje ljudem na Štajerskem, tudi v krajih, mimo katerih se je selila iz osrednje Slovenije zadnja uničujoča ujma.
Projekcije podnebnih sprememb za Slovenijo kažejo, da se bo ob predvidenem povečanju vsebnosti toplogrednih plinov in sulfatnih aerosolov temperatura zraka na celotnem območju države zvišala, količina padavin poleti se bo lahko zmanjšala za do 20 odstotkov. Ob pričakovanem zviševanju temperature zraka in tal pa se lahko pripravimo tudi na spremenjene padavine, na bolj omejene vodne vire in večjo intenzivnost ter pogostnost ekstremnih vremenskih dogodkov, so svarila klimatologinje Lučke Kajfež Bogataj, ki je vodila skupino pripravljavcev prve slovenske strategije prilagajanja na nove razmere. Tudi zato, ker postajajo ujme v našem prostoru že stalnica in je za pomoč prizadetim v naravnih nesrečah potrebnega čedalje več denarja. »Za vsako stopinjo zvišano temperaturo je v zraku precej več vodne pare, torej je večja tudi intenzivnost padavin,« je po nedeljskem neurju v širokem pasu od Primorske čez kamniško-savinjski del do Prekmurja, kjer so nevihtni vrtinčasti vetrovi dobili moč tornada, komentirala Kajfež Bogatajeva.
Zavedamo se, da odškodnine ne pripomorejo k preprečevanju škode v kmetijstvu, čedalje bolj so negotove tudi z vidika učinkovite porabe proračunskega denarja, saj žal to niso več izjemni dogodki, ampak so naravne nesreče, ki jih doživljamo, posledica spreminjanja podnebja, so besede ministra Jarca, s katerimi je pospremil predstavljeno strategijo. V njen sklop pa bodo sodili tudi ukrepi, s katerimi ministrstvo zdaj spodbuja pridelovalce k večjemu obsegu zavarovanj, k naložbam v boljšo zaščito pridelkov s protitočnimi mrežami, k namakanju in vzdrževanju namakalnih sistemov in drugo. Pri programu razvoja podeželja tako ministrstvo že podpira naložbe v namakalno infrastrukturo v male in velike namakalne sisteme, posodobitve namakalnih sistemov, tudi vzpostavitev demonstracijskih namakalnih centrov. Za ta namen bo po razpisu porabljenih 26 milijonov evrov.
Snovalci strategije prilagajanja kmetijstva in gozdarstva podnebnim spremembam se zavedajo, da velikih premikov ni mogoče narediti čez noč. Tudi poskusov ni mogoče delati čez noč ali na hitro opravljati raziskav in pridobiti njihove rezultate. Potrebujemo konkretne projekte, konkretne naloge, postavljene prednosti za začetek uresničevanja strategije. Zato poudarjajo pomembnost izvedbenega akcijskega načrta, ki naj bi bil pripravljen do jeseni. V njem bodo opredeljeni konkretni ukrepi in aktivnosti, ki se že deloma izvajajo in so zanje že zagotovljena sredstva, pa tudi druge naloge, ki jih bo treba dodatno izpeljati. Pomemben del akcijskega načrta bo tudi to, da bodo vse te aktivnosti ustrezno koordinirane in se bodo med seboj medsektorsko dopolnjevale. Uresničevanje strategije naj bi nas skladno z akcijskim načrtom prihodnje leto stalo osem milijonov evrov, leto pozneje 10 milijonov evrov, leta 2011 pa 15 milijonov evrov.
V danih razmerah je tudi po prepričanju ministra Jarca še najbolj koristna in oprijemljiva pomoč, ki jo pridelovalcem omogočajo s sofinanciranjem zavarovanja. Zadnji ogledi razmer na terenu in pogovori s prizadetimi pa so razkrili, da to možnost izkoriščajo le resni, večji pridelovalci. Tisti, ki živijo od kmetovanja, in se zavedajo, da se je pametno zavarovati pred morebitno škodo, ki jo lahko povzročijo ujme, in se ne zanašati na srečo, da jih bo nevarno divjanje narave obšlo.
Po podatkih ministrstva je bilo leta 2006 sklenjenih 8000 zavarovanj oz. zavarovalnih polic za površine in plodove, leta 2007 je bilo takšnih zavarovanj 10.300, letos pa se je njihovo število povečalo za 20 odstotkov ali drugače na skoraj 13.000. Podobno se je povečevalo tudi število zavarovanj za živali. Poraba denarja za zavarovanje v kmetijstvu, pri katerem država oziroma ministrstvo s svojim delom proračuna pomaga s 40-odstotnim deležem sklenjenega zavarovanja (zdaj razmišljajo o povečanju na 50-odstotno sofinanciranje države) je lani poskočila kar za 129 odstotkov, kot je na predstavitvi strategije prilagajanja slovenskega kmetijstva in gozdarstva podnebnim spremembam dejal minister Jarc. V številkah to pomeni: leta 2006 je ministrstvo za sofinanciranje zavarovanj porabilo 1,7 milijona evrov, lani že skoraj štiri milijone evrov, letos je za sofinanciranje zavarovalnih premij namenjenih nekoliko več kot 5,3 milijona evrov. Letos je bilo za ta namen že izplačanih 669.000 evrov, rezervacije za že sklenjena zavarovanja pa presegajo 4,3 milijona evrov.
Zavarovati je mogoče posevke in plodove pred nevarnostjo toče, požara, udara strele, spomladanske pozebe, zmrzali ali slane, če ta povzroči spomladansko pozebo, poplavami in viharji, živali za primer zavarovaljivih bolezni ter vzreje vodnih živali v ribogojnih objektih. Po lanski spremembi zakona o odpravi posledic naravnih nesreč, lahko država pomaga kmetom le za škodo, ki jim jo je povzročila suša in pred katero se za zdaj še ni mogoče zavarovati. Tokrat bo tudi zaradi predvolilnega zagona vlada znova naredila izjemo.
Iz ponedeljkove priloge FT!
