Židan: Agrokorjev prevzem je sovražen

Prehranski minister Dejan Židan je zaskrbljen zaradi morebitnega večinskega lastništva sistema 
iz sosednje Hrvaške v Mercatorju. »Agrokor ni navaden trgovski sistem,« je dejal minister in opozoril na nujna budnost regulatorjev trga.

Objavljeno
01. marec 2011 22.19
Marjeta Šoštarič, gospodarstvo
Marjeta Šoštarič, gospodarstvo
Ljubljana – Slovenska proizvodnja hrane je tako pomembna, da ne prenese eksperimentov, poleg tega ne gre pozabiti, da pri nas zdaj poteka proces detajkunizacije, katerega cilj ne moreta biti razlastitev slovenskih tajkunov in omogočanje nekim drugim tajkunom, da postanejo lastniki dobrih gospodarskih družb. Tako je včeraj po pogovorih z nekaterimi ministri in predsednikom vlade o trenutno vroči prodaji večinskega deleža Mercatorja (deleži NLB, Pivovarne Laško) hrvaškemu Agrokorju Ivice Todorića javno razmišljal slovenski prehranski minister Dejan Židan.

Kot minister, odgovoren za proizvodnjo hrane v Sloveniji, je opozoril, da je to sektor, »ki je za Slovenijo strateško pomemben, saj ima zaveze prehranske varnosti ne samo do Slovenije, ampak tudi do Evrope«; da zaposluje skoraj 100.000 ljudi, med njimi 80.000 neposredno v kmetijstvu, skoraj 14.000 v živilskopredelovalni industriji in več kot 4000 v obrtništvu. Zaskrbljen je zaradi morebitnega večinskega lastništva sistema iz sosednje Hrvaške v Mercatorju, ki ga ocenjuje kot »solidno slovensko gospodarsko družbo, ki v zadnjem času izboljšuje razmere tudi za slovenske proizvajalce hrane, med drugim s hitrejšimi plačili in dodatnim odpiranjem trgovskih polic«, kar so pri vzpostavljanju pravičnosti v slovenski prehranski verigi sicer »majhni koraki, vendar pravi v pravo smer«.

Mercator je v primerjavi z morebitnim hrvaškim kupcem, kot poudarja, finančno močnejša gospodarska družba, ki ima jasno perspektivo, tudi širitve na sosednje trge. »Razumem, da Mercator išče strateškega partnerja, vendar naj bo takšen, da omogoča samostojni razvoj te družbe tudi zunaj Slovenije. O Agrokorju je iz njegovega javno objavljenega finančnega stanja jasno, da na podlagi lastnega poslovnega rezultata in uspeha ne more kupovati. Pomagajo mu različni skladi in tudi banke, med njimi takšne, ki v Sloveniji delujejo zelo restriktivno in o katerih nimamo občutka, da bi maksimalno hotele pomagati slovenskim gospodarskim družbam.« Nenavadno in skrb vzbujajoče je, če se, denimo, italijanska banka UniCredit pri nas vede povsem drugače, kot se na Hrvaškem, poudarja minister in se sprašuje, »ali tudi slovenskim gospodarskim družbam pomagajo, da svoje lastne težave rešujejo na inovativen način ali je to samo dejstvo na Hrvaškem«.

O Agrokorju bi morali vedeti, »da to ni navaden trgovski sistem, in tudi če bi bil, deluje na podobnem geografskem območju kot Mercator in je zato tu težje iskati sinergije«. Kot pravi minister, je to gospodarski sistem, ki je vertikalno organiziran in kot takšen za svoje proizvode seveda išče nove trge. »To je nekaj drugega kot želja, da bi imela slovenska hrana dostop do tujih trgov. Zato namero o tem prevzemu ocenjujemo kot sovražen prevzem in nesprejemljiv s stališča interesov slovenske proizvodnje hrane.«

Zaradi tega bi morali svojo vlogo odigrati regulatorji trga in zato, da »ne prihaja do deviacij tega trga, morajo regulatorji včasih predčasno odigrati svojo vlogo«, poudarja minister Židan. In še, da je nujna budnost pri vprašanju, ali ne gre »v teh in podobnih akcijah samo za prenašanje težav v Slovenijo iz nekih drugih držav, ki si želijo reševati kakšen poslovni model na račun kakovostne slovenske gospodarske družbe«.

Pogovoril se je s posameznimi ministri in predsednikom vlade, ki po Židanovih besedah vsi razumejo, da je »v tem primeru treba pogledati, kaj se dogaja, kakšno je ozadje, in v nekem trenutku tudi jasno povedati, da je naš namen zaščititi proizvodnjo hrane, ker je strateško pomembna«.