Tiskane izdaje
Židan je zatrdil, da je to izjemno trden dokument, ki predvideva "hude zaveze", kot so transparentnost, plačilni roki, odprtost in podobno. "Če pridemo s tem dokumentom do kodeksa, to ne bo kodeks kot papir, ki visi v vetru," je poudaril in dodal, da bo izvajanje kodeksa nadzorovano, v primeru kršitev pa bodo sledile sankcije. Kljub temu po njegovih besedah še vedno obstaja tudi možnost zakonskega posega na to področje.
Kot poroča STA je Židan povedal tudi, da je Urad za varstvo konkurence (UVK) že pred dvema tednoma zaprosil za nekatere podatke, ki bodo razkrili, kje so šibki členi v verigi oz. od kod visoke marže. Po njegovih besedah so namreč informacije, razvidne iz pogodb kmetov in proizvajalcev hrane, zelo različne. Spomnil je tudi, da je raziskava Trgovinske zbornice Slovenije pokazala, da je povprečna marža v Sloveniji višja za 12 do 14 odstotkov (to znaša 100 milijonov evrov).
Gospodarska ministrica Radićeva je ob tem opozorila, da je bila analiza trgovske zbornice zasnovana na podatkih iz leta 2007. Obenem je poudarila, da je šla "kampanja" doslej vse preveč v smeri obsojanja trgovcev in da za slovensko živilskopredelovalno industrijo slabljenje enega člena na račun drugih ni koristno.
Hkrati je zanikala, da se postavlja v bran trgovcem, in pojasnila, da zgolj ne želi podajati ocen na podlagi "pavšalnih podatkov". Skupaj z drugimi prisotnimi na sestanku se je tudi ona zavzela za to, da naj UVK kot neodvisni organ naredi natančno analizo in pove, kateri člen v verigi si odreže največji kos pogače.
Po njenih besedah sicer letošnjih podražitev nekaterih živilskih proizvodov ne moremo povezovati zgolj z dogajanjem v Sloveniji, saj razlog zanje leži tudi v špekulacijah s surovinami, kot je žito, ki se odvijajo zunaj meja te države.
Radićeva je menila še, da je treba celotno verigo narediti močnejšo, pa ne samo z zmanjševanjem marž, temveč tudi z utrjevanjem konkurenčnosti, povezovanjem, kot ga poznajo v Italiji, in tako naprej, še piše STA.
Po Židanovih besedah se je na srečanju odprlo še več drugih vprašanj, odgovore nanje pa bodo iskali pri pristojnih nadzornih organih. Od UVK med drugim pričakujejo, da bo raziskal, ali drži, da imajo slovenski dobavitelji pri trgovcih slabše pogoje kot tuji. Židana zanima tudi, ali so pogoji za delovanje deležnikov v verigi vsako leto identični ali so se spreminjali - in če so se pogodbe spreminjale, kako so se - v korist proizvodnje hrane ali ne?
Poleg tega minister želi še odgovor na vprašanje, ali trgovski sistemi, ki pridejo v Slovenijo iz tujine, delujejo pri nas enako kot tam, kjer so nastali - so torej marže primerljive? Če so, potem sistem deluje, je dejal, sicer pa ne. Pristojnemu uradu bodo poslali še prošnjo, naj preveri, ali so podatki o proizvodnji hrane s strani trgovcev in proizvajalcev identični in ali poleg javnih pogodb deležnikov v verigi obstajajo še kakšne druge "fakture", še poroča STA.
Sicer pa je pomembno, da skupina sledi cilju povečati proizvodnjo hrane, ki je v Sloveniji na nižji ravni, kot bi lahko bila glede na vire, ki so na voljo, je še izpostavil Židan.
