Žito ponudilo 35 tolarjev več za delnico Mlinotesta

Potem ko sta Žito in Pekarna Blatnik vnovič zvišala ponudbi za prevzem Mlinotesta, je Žito po ocenah borznega analitika pri Abanki v precej boljšem položaju kot Blatnik.

Objavljeno
20. november 2006 17.08
Odvetnik Miro Senica
Ljubljana - Zaradi odstopa Pekarne Blatnik od prevzema Žita je slednje danes preklicalo za torek napovedano skupščino družbe, na kateri bi se morali delničarji izreči o ponudbi za prevzem Mlinotesta. Žito tako neovirano nadaljuje postopek prevzema ajdovske družbe, so sporočili iz Žita.

Kot navajajo v Žitu, je neoviran postopek prevzema mogoč zato, ker je Pekarna Blatnik po prvotno napovedani nameri za prevzem Žita od te odstopila. S tem Žito za odobritev prevzema Mlinotesta ne potrebuje več soglasja skupščine lastnikov. K sklicu skupščine je Žito sicer z odredbo zavezala Agencija za trg vrednostnih papirjev, na kar se je Žito pritožilo. Agencija je ugovor Žita sicer zavrnila.

Žito in pekarna Blatnik sta danes zvišala ponudbi za prevzem Mlinotesta. Žito za delnico ajdovske družbe po novem ponuja 1730 tolarjev, Pekarna Blatnik pa 1695 tolarjev. Rok za sprejem ponudb se je z objavo novih prevzemnih ponudb podaljšal do 4. decembra.

V Žitu pričakujejo, da bodo s prevzemom Mlinotesta dosegli močne sinergične učinke in tako povečali uspešnost poslovanja obeh družb. Podjetja, združena v skupini Žito, bodo pri nastopu na domačem in tujih trgih bolj konkurenčna, okrepljena bo stabilnost delovnih mest in povečana vrednost za lastnike, navajajo v sporočilu za javnost.

S prevzemom Mlinotesta bo Žito povečalo izkoriščenost obstoječih Mlinotestovih zmogljivosti, saj bodo v Ajdovščino preselili del pekovske proizvodnje, ki je v Ljubljani že predvidena za preselitev. Skoncentrirali bodo proizvodnjo testenin, obenem pa ohranili tudi Mlinotestovo mlevsko dejavnost.

Priložnosti za sinergije so, kot pojasnjujejo v Žitu, tudi pri poslovanju na tujih trgih, saj Mlinotest že ima proizvodno podjetje na Hrvaškem, Žito pa ima v vseh državah v regiji jugovzhodne Evrope dobro razvito prodajno mrežo.

Tudi programi, s katerimi nastopata podjetji na teh trgih, so dopolnjujoči, navajajo v družbi. Mlinotest je posebej močan na programu testenin, Žito pa predvsem na programu pekovskih izdelkov ter konditorstvu. Z vključitvijo Mlinotesta v skupino Žito bosta obe družbi povečali svojo konkurenčnost na trgu, menijo v Žitu in dodajajo, da pa za Ajdovščino in okolico to pomeni ohranitev delovnih mest in nadaljnje trdno poslovanje Mlinotesta.

Da je zastavljena srednjeročna strategija skupine Žito, ki temelji na konsolidaciji pekarske industrije v Sloveniji, pravilna, potrjujejo tudi letošnji poslovni rezultati, poudarjajo v družbi. Skupina je v prvih devetih mesecih letos ustvarila 788,3 milijona tolarjev dobička, kar je dva odstotka več od načrtov. V primerjavi z enakim obdobjem lani je dobiček višji za 742,7 milijona tolarjev.

Odločitev o prodaji Mlinotesta v rokah večjih lastnikov


V Mlinotestu so se odzvali na danes zvišani ponudbi. Pekarna Blatnik je najverjetneje izstopila iz prevzemne igre, a to še ne pomeni, da je Žito že večinski lastnik Mlinotesta, je povedal predsednik uprave ajdovske družne David Nabergoj. Odločitev o prodaji delnic je zdaj v rokah večjih lastnikov Mlinotesta, je poudaril.
Nabergoj kot predsednik uprave Mlinotesta ponudbe Žita, ki za delnico sedaj ponuja 1730 tolarjev, ni želel komentirati, kot mali delničar ajdovske družbe pa je dejal, da se bo prodaji odločil v času, ki je še na voljo za sprejem ponudbe. Poudaril je, da je sedanja cena še vedno za približno 15 odstotkov nižja od knjigovodske vrednosti Mlinotestove delnice.

Prvi mož Mlinotesta je ponovil, da je po njegovem mnenju za ajdovsko družbo ponudba Žita ugodnejša od ponudbe dolenjske pekarne, saj med drugim pomeni tudi večjo varnost za zaposlene. Teh je v skupini Mlinotest več kot 650.

Na vprašanje, ali je za Mlinotesta boljša samostojna pot ali prevzem s strani Žita, je Nabergoj dejal, da to težko komentira. "Najbolj idealna je tista pot, na kateri lastniki podpirajo upravo. Idealno je biti samostojen, a je vprašanje, kateri lastniki bi to opcijo podprli, " je povedal.

Po Nabergojevih besedah bi morebitni prevzem ajdovske družbe prinesel sinergije v pekarskem, testeninarskem in mlinarskem programu, v katerih sta tako Žito kot Mlinotest med vodilnimi v Sloveniji. Dodal je še, da so zmogljivosti nove pekarne v Ajdovščini zasedene 70-odstotno.

Sicer pa se bo v torek sestal nadzorni svet Mlinotesta in obravnaval letošnje poslovne rezultate. Nabergoj jih ni želel komentirati, po neuradnih podatkih pa naj bi ajdovska družba v prvih devetih mesecih letošnjega leta ustvarila dobrih 70 milijonov tolarjev dobička. Dobiček naj bi se do konca leta povzpel na 120 milijonov tolarjev, kar bi bilo za približno 100 milijonov tolarjev manj kot lani.

Jović: Žito v boljšem položaju kot Pekarna Blatnik

Potem ko sta Žito in Pekarna Blatnik danes vnovič zvišala ponudbi za prevzem Mlinotesta, je Žito po ocenah borznega analitika pri Abanki Vipa Marka Jovića glede prevzema ajdovske družbe v precej boljšem položaju kot Blatnik. Žito je finančno močnejše, z novo prevzemno ponudbo pa je nakazalo, da bo šlo vedno dlje od Pekarne Blatnik. " Zato z Blatnikove strani ne pričakujem novega presenečenja," je dejal Jović.

Žito je, kot je poudaril Jović, finančno močnejše, do večinskega paketa delnic Mlinotesta pa mu manjka le 33 odstotkov, saj ima preko Pekarne Vrhnika, katere lastnik je, v ajdovski družbi že dobrih 17 odstotkov. V novi prevzemni ponudbi za delnico Mlinotesta ponuja 1730 tolarjev, kar je 35 tolarjev več kot Pekarna Blatnik.

"Pričakujem, da se bodo ostali štirje večji lastniki Mlinotesta, ki skupaj obvladujejo 63 odstotkov družbe, od tega imata KAD in SOD 21,7 odstotka, odločili za prodajo, vendar pa se bo najverjetneje pokazalo, da je Mlinotest le uvod za prevzem Žita, ki je lastniško manj skoncentriran," je napovedal Jović.

Preberite tudi v tiskani izdaji Dela.