Znova zaostreni odnosi med Vizjakom in Zagožnom

Ljubljana - Prodaja 0,77 odstotka delnic Nove Ljubljanske banke (NLB), ki ga je Holding Slovenske elektrarne (HSE) pred dvema tednoma prodal Raiffeisen Krekovi banki, naj bi znova zaostrila odnose med ministrom za gospodarstvo in predsednikom nadzornikov HSE Andrejem Vizjakom in generalnim direktorjem HSE Jožetom Zagožnom. Vizjak je potrdil današnje navedbe Dnevnika, da je bila ta prodaja nepremišljena in da od HSE pričakuje pojasnila.

Na ministrstvu za gospodarstvo so potrdili, da Vizjak "s strani poslovodstva HSE pričakuje pojasnila o podrobnih razlogih in postopku omenjene prodaje". Tudi v HSE so potrdili, da so 0,77-odstotni lastniški delež NLB prodali Raiffeisen Krekovi banki. "Na podrobnejša vprašanja o tem pa bomo lahko odgovorili v petek, ko se bo generalni direktor HSE vrnil iz tujine," so navedli.

Po informacijah časnika je HSE za svoj delež v NLB dlje časa iskal kupca med domačimi naložbeniki, za prodajo pa se odločil zaradi likvidnostnih težav, ki jih je povzročilo izplačilo visokega dobička državi kot lastnici lani.

HSE je delnice NLB prodal Raiffeisen Krekovi banki - ta naj bi jih takoj prodala Bank Austria Creditanstalt - in zanje po podatkih časnika iztržil 11,268 milijona evrov oziroma 1,59 milijona evrov več, kot če bi izbral Perspektivo, ki naj bi bila po nekaterih navedbah z ministrstvom dogovorjena za nakup delnic NLB.

"Odločno zavračam informacije, da bi se jaz ali kdorkoli z ministrstva za prodajo dogovoril s katerimkoli kupcem. Ne samo, da to ni v naši pristojnosti, ampak je bila po mojem mnenju že prodaja sama nepotrebna in nepremišljena," je zagotovil Vizjak.

Pojasnila o prodaji delnic NLB je v ponedeljek od vlade zahtevala tudi SNS. Njihov poslanec Sašo Peče v poslanskem vprašanju vlado sprašuje, ali informacije o špekulativnem umiku države iz lastniške strukture NLB, zaradi katere naj bi imela država v lastniški strukturi NLB le še 50,28 odstotka, držijo.
Med Vizjakom in Zagožnom je prvič odkrito počilo pred meseci, ko se Zagožen ni strinjal s predlogom privatizacije energetike, ki ga je Vizjak predlagal vladi. Sedaj napetost med njima narašča, v političnih krogih pa je zadnji spor že zbudil ugibanja, ali Vizjak ne pripravlja terena za Zagožnovo zamenjavo, še navaja Dnevnik.