Tiskane izdaje
Ljubljana – Slovenija se je po uspešnosti ustvarjanja, privabljanja in zadržanja talentov uvrstila na 28. mesto med 119 državami, kaže analiza GTCI (Global Talent Competitiveness Index).
V poročilu, ki ga je objavila poslovna šola INSEAD v sodelovanju s Skupino Adecco in družbo Tata Communications, ugotavljajo, da ima Švica še vedno vodilno vlogo v smislu konkurenčnosti talentov, sledita pa ji Singapur in ZDA. Na splošno evropske države še naprej zasedajo najvišja mesta na lestvici GTCI, in sicer jih je 15 uvrščenih med najvišjih 25.
Letošnja izdaja indeksa razkriva tudi, da ima deset najvišje uvrščenih držav več skupnih ključnih lastnosti, predvsem pa eno glavno značilnost: vse imajo zelo dobro razvit izobraževalni sistem, ki zagotavlja družbene in timske spretnosti, ki so potrebne za večjo možnost zaposlitve na današnjem trgu dela.
Raziskava še ugotavljala, da dobre prakse privabljanja najboljših kadrov z vsega sveta, s katerim se ohranja konkurenčna prednost, lahko ponudijo majhne in razvite države, kot sta Švica in Danska. Dober regionalni model v obeh stebrih je tudi Češka republika.
Slovenija: več za privabljanje kadrov iz tujine
Položaj Slovenije je v smislu nabora poklicnih in tehničnih veščin ter stebra splošnega znanja relativno dober, več pa je treba storiti na področju privabljanju nadarjenih kadrov iz tujine. Možnosti za izboljšavo so tudi pri stebru spodbude, torej v regulatornem in tržnem okolju, ki omogočata razvoj talentov.
Naša država je na področju enakosti spolov uspešna, do manjšin in priseljencev pa je tudi relativno strpna država. Precej možnosti za izboljšave je pri kazalnikih sodelovanja, še posebej sodelovanja pri izmenjavi zamisli o inovacijskih ekosistemih med podjetji.
»Kot kaže, počasi vstopamo v t. i. tretjo ero raznolikosti - po časih, ko je bila raznolikost najprej zavračana, nato upoštevana bolj zaradi sledenja zakonom (kvote), končno prihajamo v obdobje, ko raznolikost vpeljujemo z zavedanjem, da pozitivno vpliva na delovanje ekip in rezultate. Veselim se, da bomo v prihodnje tudi v naših podjetjih videli vse več raznolikosti vseh vrst. Tako vezanih na poreklo, spol, starost, kot na talente, kompetence in strokovnost. Interdisciplinarni timi lahko ustvarjajo prebojne rezultate. Res pa je, da je tovrstna raznolikost izziv tudi za vodje. Torej, del konkurenčnosti na področju talentov gotovo lahko podpre država s politiko izobraževanja in zaposlovanja, del pa je tudi na podjetjih samih, ki ustvarjajo korporativne kulture, ki so globalnim talentom bolj ali manj naklonjene,« je letošnje rezultate komentiral direktor Adecco Slovenija Miro Smrekar.
Absolutnega modela ni
Ugotovitve poročila GTCI kažejo na to, da absolutnega modela za raznolikost in vključevanje ni. Švica, na primer, si ne zasluži posebej visoke ocene na področju vodstvenih možnosti za ženske, kot bi bilo mogoče sklepati na podlagi njenega visokega položaja na lestvici GTCI.
Nordijske države so zelo visoko ocenjene na področju večine spremenljivk v zvezi s sodelovanjem, notranjo odprtostjo, družbeno mobilnostjo in enakostjo med spoloma, vendar pa imajo težave pri zunanji odprtosti, posledično pa pri privabljanju talentov.
»Raznolikost je ključnega pomena za inovacijo,« pravi prodekan in dekan inovacij poslovne šole INSEAD Peter Zemsky. Poudarja, da »okviri za organizacijsko vodenje poudarjajo vedenjsko pomembnost zunanjega mreženja bolj kot notranjega. Dandanes postaja izkoriščanje priložnosti za lokalno inovativnost, na krilih eksplozije informacij v gospodarstvu znanja, bolj pomembno za konkurenčno prednost podjetij od izkoriščanja oddelka za raziskave in razvoj na sedežu podjetja«.
