Vrnitev

Nihče od tožilcev, ki so doslej vodili posebno tožilsko skupino - po novem specializirano državno tožilstvo -, ni v celoti končal svojega mandata: niti Barbara Brezigar, niti Jožica Boljte Brus, niti Harij Furlan. Kot zdaj kaže, se bo s tega mesta morala posloviti tudi sedanja začasna vodja Blanka Žgajnar. Večina razlogov za odhod so bile razlike v pogledih med vodji in takratnimi generalnimi državnimi tožilci, čeprav je o tem javno malokdo od njih govoril.

V vsakem primeru pa takšna statistika kaže, za kako pomemben tožilski položaj gre, pa tudi oblast se po navadi težko upre skušnjavi za njegovo politično podrejanje. Jasno, pomembno je, kdo bo prvi med tožilci, ki bo preganjal gospodarski in organizirani kriminal. Upravičen interes vsake družbe je, da se tem pojavom zakonito in učinkovito upre, še preden se vanjo zažrejo. Še posebno, če so protagonisti takšnih ravnanj nosilci družbenih, političnih in gospodarskih funkcij.

Predlog pravosodnega ministra, naj državnotožilski svet na mesto vodje specializiranega tožilstva imenuje Harija Furlana, je že doslej naletel na očitke, predvsem SDS, da je Zalar presegel pooblastila, saj bi se z izbiro novega vodje morala ukvarjati nova oblast. Gre pravzaprav samo za nadaljevanje kritik o na meji zakonitega ravnanja izvršne oblasti in o politični okupaciji tožilstva.

Harij Furlan, ki se je posebni tožilski skupini pridružil še v času, ko jo je vodila Barbara Brezigar, se bo tako, če ga bo državnotožilski svet imenoval na to mesto, po štirih letih znova vrnil med svoje kolege. Pravi, da tja tudi spada, saj je po duši tožilec.

Toda ker pri nas razumevanje pravne države temelji zgolj na oceni dela pravosodja, pri čemer se (pre)velik poudarek daje prav kazenski represiji, Furlanu in njegovi ekipi ne bo lahko. Še posebno, če mu bo nova koalicija že vnaprej odrekla legitimnost.