Ameriški Mozart

Čeprav je Marc Yu šele pred nedavnim dovolj zrasel, da sploh lahko igra klavir, ga že primerjajo z Mozartom. Devetletni deček je v nedeljo kot najmlajši glasbenik nastopil v Royal Albert Hallu v Londonu.

Objavljeno
03. september 2008 15.39
J.G.
J.G.

Los Angeles - Čeprav je Marc Yu iz Los Angelesa šele pred nedavnim dovolj zrasel, da sploh lahko igra klavir, ga že primerjajo z Mozartom. Devetletni deček je v nedeljo nastopil v Royal Albert Hallu v Londonu in tako postal najmlajši glasbenik, ki je kdaj koncertiral v tej slavni dvorani. Dan pred nastopom je novinarki Independenta povedal, da ni prav nič nervozen. "Večje ko je občinstvo, bolje igram. Živčen sem samo, če nisem dobro pripravljen, to pa se mi ponavadi ne dogaja. Tako zabavno je biti na odru - nič ni boljšega kot med nastopom občutiti, da sem v popolnem sozvočju z orkestrom in občinstvom."

 

Marc presedi za klavirjem tudi po osem ur na dan, a je prepričan, da ničesar ne zamuja, saj ima dovolj časa, da se igra z vrstniki ter počne še druge stvari, ki jih ima rad - plava, igra namizni tenis in pripoveduje šale. Misli tudi, da je v prednosti pred drugimi otroki, ki hodijo v šolo. Izobražujejo ga doma in tako mu prihranijo veliko časa. Zdi se mu, da so njegovi vrstniki preobremenjeni s šolo, saj si niti predstavljati ne more, kako je sedem ur sedeti v učilnici.

 

Marc Yu je imel prvi koncert, ko je bil star šest let - prav toliko kot leta 1762 Wolfgang Amadeus Mozart. Na klavir je čudežni deček prvič zaigral, ko je bil star dve leti. Ko so njegovi vrstniki peli otroško pesmico, jih je on spremljal na klavirju, ne da bi bil to glasbilo kdaj prej sploh videl, je dejala njegova mati. Devetletni deček pravi, da je tako nadarjen, ker je mati poslušala Beethovna, ko je bil še v maternici. Danes ga spodbuja in ga spremlja na potovanjih. "Če imam kakšen poseben dar, je to moja mama," je prepričan Marc.

 

Marc Yu študira glasbe na konservatoriju Colburn v Los Angelesu in občasno leti v Šanghaj, kjer svoje znanje izpopolnjuje na tamkajšnjem konservatoriju. Učenje mu nikoli ni odveč in najraje igra tiste skladbe, o katerih učitelj pravi, da so zanj še prezahtevne. Prepričan je namreč, da vaja dela mojstra.