Arhitektura v Sloveniji je dolgo zaostajala za evropsko, a ne zaradi skromnega potenciala arhitektov, temveč zaradi vsesplošne ignorance do arhitekturne in urbanistične podobe. V zadnjih letih se je mentaliteta vendarle nekoliko spremenila, kar kažejo nekateri primeri lepih, sodobnih in funkcionalnih arhitekturnih projektov, ki si jih je mogoče ogledati na pregledni razstavi Društva arhitektov Ljubljana v Veliki sprejemni dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani.
Razstava Arhitektura – inventura, ki so jo odprli včeraj, je vsaki dve leti in tokratna je petič zapored, prikazuje pa delo članov društva v obdobju od 2008 do 2010. Na njej je razstavljenih več kot sto projektov in realiziranih del, med katerimi so javne in zasebne stavbe, interieri, urbanistične zasnove itd. iz različnih koncev Slovenije. Gre za največji arhitekturni pregled v državi, kajti ljubljansko društvo ima najštevilčnejše članstvo. Zanimivo je, da pri predstavljanju del ni nobene selekcije, kar pomeni, da vsak arhitekt lahko predstavi delo po svoji izbiri, vendar so kljub temu izbrani projekti na visoki ravni in prav tako njihova predstavitev, kar govori o dvigu arhitekturne ravni.
Posebej so predstavljeni projekti, ki so bili v Ljubljani najbolj odmevni in zadevajo najširši krog ljudi, kot so obnova Ljubljanskega gradu, urejanje obrežja Ljubljanice, Športni park Stožice, Opera, Mesarski most ... Ta dela bodo občinstvu v času razstave do 13. marca vsak četrtek ob 18. uri še posebej predstavljali njihovi avtorji (Stožice – Jurij Sadar, Boštjan Vuga, Opera – Marjan Zupanc, Opera, Mesarski most in ureditev obrežij – Jurij Kobe, ureditev Brega – Matej Vozlič, Hospic, most na Špici – Miha Dešman, ureditev Ljubljanskega gradu – Miha Kerin, stavbe ob Dunajski cesti – Matej Blenkuš), ki bi radi predvsem ponazorili, da je vsaka arhitekturna rešitev kompromis med več dejavniki.
Pohlepni gradbeniki, odgovorni arhitekti
Tokrat so dela razstavljena v času gospodarske krize, ki se še posebej kaže v gradbeništvu, od katerega je arhitektura usodno odvisna. Razstavljena dela so bila projektirana v boljšem času, tako da se na njih kriza še ni odrazila, sta pa ob tej priložnosti zdajšnji in prejšnji predsednik društva Andrej Hrausky in Miha Dešman opozorila, da so bili arhitekti že tedaj najšibkejši člen med gradbeniki in zakonodajalci in tudi nikakor niso krivi za gradbeniško krizo. V imenu društva sta opozorila, da so pohlepni gradbeniki, ki so bili hkrati naročniki arhitekturnih projektov, krojili tudi gradbeno zakonodajo, tako da arhitekti niso imeli skoraj nobenih pristojnosti, ampak samo odgovornosti. Posebej sta poudarila, da tudi kasneje, ko se objekti predelujejo, zakonodaja ne ščiti arhitektovega avtorskega dela.
Investitorji so tako rekoč vsemogočni, saj lahko z gradbeni načrti počnejo, kar se jim zahoče, lahko jih po svoji volji prikrojijo in ne njim ne zakonodaji ni mar kakovostno urejanje prostora. Ker je bila arhitekturna stroka velikokrat prezrta, so nastajale slabe stavbe s slabimi stanovanji, ki jih ljudje nočejo kupovati. Eden od najbolj razvpitih tovrstnih primerov so Celovški dvori.
Arhitekti si želijo, da bi zakonodaja naposled dala ustrezno težo arhitekturni stroki, pri čemer jim vzbuja upanje to, da je parlament lani novembra sprejel dopolnilo resolucije o nacionalnem programu za kulturo 2008-2011, ki prvič vključuje arhitekturo in jo izenačuje z drugimi kulturnimi dejavnostmi. Država se je na pobudo kulturnega ministrstva prvič zavedla pomena oblikovana prostora in stavb, ki prostor zaznamujejo tudi za več stoletij. Samo spremenjena resolucija pa ni dovolj, če ji ne bo sledila tudi popravljena zakonodaja, ki bi odgovornost do prostora in zanamcev namesto investitorjem prepustila arhitektom.
Vsi arhitekti seveda ne upoštevajo, da sta prostor in stavba kulturni dobrini, toda dela, ki so predstavljena na pregledni razstavi, pričajo, da se mnogi z vso odgovornostjo in usposobljenostjo lotevajo svojih nalog. Med njimi ne boste videli osupljivo izvirnih rešitev, ampak vrsto funkcionalno dobrih in toliko estetskih, da lepšajo krajino, ozaveščajo in so spodbuda novim investitorjem.
Razstava je letos prvič tudi privlačno postavljena, kot se za arhitekturne izdelke spodobi. To delo je opravila Sonja Miculinić, ličen katalog, ki spremlja razstavo, pa je oblikovala Nena Gabrovec.