Biti komik je resna služba

Menedžer glasbenih skupin in komik se je pred letom dni povsem posvetil stendap komediji in ta konec tedna na Ljubljanskem gradu soorganiziral že drugi festival Panč, ki je od lani zrasel za tri nastopajoče in vključil še več tujcev.

Objavljeno
23. avgust 2009 12.37
Iva Gruden
Iva Gruden
Naj vas ne preslepi njegov priimek; Andrej Težak je diametralno nasprotje težaka, saj je njegov poklic ustvarjanje smeha. Menedžer glasbenih skupin in komik se je pred letom dni povsem posvetil stendap komediji in ta konec tedna na Ljubljanskem gradu soorganiziral že drugi festival Panč, ki je od lani zrasel za tri nastopajoče in vključil še več tujcev. Govorečemu zbadljivcu njegovega kova s pravo taktiko in tehniko uspe odgovoriti na vsa družbena vprašanja in tako je bilo tudi pri najinem pogovoru: iz njega sem lahko izvlekla vse - razen štosa. V službi sem bila namreč samo jaz.

Katera je najbolj aktualna šala, s katero bi me lahko zdaj nasmejali?


Uh, ste me pa našli ... (nasmešek) Že približno leto dni ne ustvarjam novega materiala za svoje šale, ker sem se odločil bolj posvetiti organizaciji, menedžmentu in urejanju nastopov stendap komikov. Tako organizacija kot nastopanje zahtevata celega človeka, zato ne zmorem početi obojega.

 

Torej ni bojazni, da bi vam zmanjkalo materiala?


Ne, nikoli ga ne bo. Okoli sebe vedno najdemo kaj, kar nas moti in navdušuje, in to povemo na drugim smešen način. Če se zadeve lotimo pravilno, se bo občinstvo zabavalo.

 

Smo Slovenci hvaležna tema za zbijanje šal? Če se lotiva naših pregovornih fovšije, medsosedskih sporov, hlapčevstva ...


Da, ampak nič bolj kot drugi narodi. Zelo dobra tarča je naša zaprtost, nezmožnost pogledati čez prag ne države oziroma Evrope, ampak že zgolj čez prag hiše oziroma stanovanja.

 

Kaj pa šale na svoj račun? Teh je na nastopih stendap komikov obilo.


Take šale so nujne. Kot stendap komik moraš najprej izpostaviti sebe, tudi ko se delaš norca iz družbe. Norčujemo se vedno v prvi osebi, bodisi ednine ali množine, nikoli pa v tretji ali, še huje, drugi. Sploh če si med komiki še zelenec - takrat si ne moreš privoščiti takih ekscesov kot pri že večletnem nastopanju.

 

Iz katerih svojih lastnosti ste vi brili norce?


Predvsem iz tega, da sem vegetarijanec in kulturni menedžer. Pred desetimi leti sem bil, izvzemši nekaj prijateljev, skoraj edini vegetarijanec, zdaj pa je tak način življenja čedalje manj zabaven, ker je pogostejši. Zato take šale niso več aktualne. Z mojim statusom menedžerja glasbenih skupin in zdaj stendap komikov pa je drugače: poklic v Sloveniji ni priznan, ne obstaja, doma mojega dela še vedno ne jemljejo resno.

 

Stendap komiki se pogosto lotevajo seksa, študija na FDV-ju, cerkve, blondink, čefurjev, nepremostljivih razlik med moškimi in ženskami ... Ali niso te teme že malo preživete?


So in niso. Seks je zimzelena tema, vedno znova bomo komiki izbrskali dejstva, o katerih je ljudem nerodno govoriti. Štose o seksu pozna vsak, a če jih zaviješ v tančico skrivnosti in če v zgodbo vpleteš še sebe ali svojega najboljšega prijatelja, postane zanimivo. Tudi glede politike, blondink, pijančevanja, moških in žensk - biti moraš izviren in aktualen in ne smeš zaviti v klišeje.

 

Skoraj vse te teme, zlasti razlike med spoloma, odpirajo tudi v predstavah 5moških.com, 5žensk.com in Ženske&moški.com. A ste na svojem twitterju zapisali, da ste s finalne predstave pobegnili po pol ure. Zakaj?


Ker je bilo vse kliše. Ljudem je bila predstava napačno ponujena, oglaševali so jo kot stendap komedijo - kar ni. Stendap ni monokomedija, čeprav ji je zelo blizu. Osnova omenjenih predstav je prevedena forma, stendap pa je komikov pogled na svet, je plod njegovega lastnega dela, režije, vaje pred ogledalom.

 

Kako pri vsem tem ostati izviren? Se šale ne ponavljajo, morda kradejo?


Se. Moj veliki vzornik Robin Williams je med kolegi zelo nepriljubljen, saj je znan po krajah šal. Tudi v Sloveniji se to dogaja. Povsem mogoče pa je, da se več ljudi na različnih koncih sveta domisli enakega štosa. Točno to se je zgodilo meni in moji zgodbi o žebljarstvu na gmajni: o žebljarju, ki bi rad Jezusa, z žeblji pribitega na križ, uporabil v reklami na Kanalu A. Moj stric je res žebljar, res živim na kmetiji, ki se ji reče Na gmajni, nastavki so bili povsem avtobiografski, vse drugo pa plod moje domišljije. Nekaj tednov po mojem prvem nastopu s to šalo na Metelkovi sem zasledil popolnoma enak zaplet v hrvaščini z Mujom kot glavnim likom. Pred nekaj tedni pa sem odkril še angleško različico te zgodbe. Jaz je gotovo nisem nikomur ukradel, mene pa tudi najbrž ni nihče prevajal v angleščino. (smeh)


Več v tiskani izdaji Nedelo