Boris Pahor živi pokončno slovenstvo v najbolj žlahtni obliki

Ljubljana -  Hotel Union je v četrtek zvečer pokal po šivih. Ne le zato, ker je v dvorani (že drugi večer zapored) koncertiral hrvaški pevec Gibonni, ampak ker je v kavarni tržaški velepisec Boris Pahor v pogovoru z Dragom Jančarjem predstavil svojo novo knjigo Moje suhote. In med poslušalci so bili tudi takšni, ki so na koncert odšli šele po skoraj dve uri trajajočem literarnem večeru.

Pahor in Jančar sta prijatelja že 40 let (in oba imata menda na nočni omarici dela Alberta Camusa), zato pogovor ni minil v polemičnem ozračju, kakršno zna Pahor po Jančarjevih besedah odlično ustvariti. A ne tokrat; čeprav sta govorila o zelo resnih temah - »Njegova literatura je njegovo življenje,« je potek večera povzel Jančar -, kot so Pahorjeve izkušnje v koncentracijskem taborišču Dachau, obiskovalcem ni zmanjkalo priložnosti za redne izbruhe smeha in aplavza.

»To je srečen večer, ker je Pahor velik pisatelj in velik človek. Je eden redkih, s katerimi se povsem strinjam, brez vsakršne zle misli, in rad bi bil tak kot on,« je bil iskren letošnji dobitnik nagrade RTVS za življenjsko delo, skladatelj in dirigent Urban Koder. Podobno veličastnega mnenja je bila njegova žena, scenaristka in režiserka Helena Koder, za katero so ljudje Pahorjevega tipa kot angeli varuhi: »Dokler imamo njih, obstajamo tudi mi.« Tudi apologetinja knjižne besede Manca Košir se je Pahorjevi etični drži, ko se kljub vsemu pretrpljenemu »ne razglaša za žrtev in ne preklinja sveta«, hvaležno priklanjala: »Živi pokončno slovenstvo v najbolj žlahtni obliki, je zagrizen antifašist in kritičen opazovalec neustreznega odnosa slovenskih politikov do primorskih in vseh zamejskih Slovencev.«

Pahor je nabito polnih in odzivnih dvoran že vajen, je pojasnil Jančar, vendar ima množična udeležba v Ljubljani še poseben pomen: danes 95-letnemu pisatelju je bilo namreč leta 1975 zaradi intervjuja z Edvardom Kocbekom o povojnih pobojih domobrancev nekaj let prepovedano stopiti na naše (oziroma takrat jugoslovansko) ozemlje. Da bi le bilo še več takih nepozabnih doživetij, si je zaželela Koširjeva: »Drago Jančar se je sprehodil skozi Pahorjev vek kot poznavalec njegovega dela in spoštovalec Pahorjeve etične drže. Prosim, naj uprizori še kakšno tako slastno potovanje!«

Iz Nedela!